Protestni shod pred Večerom: "Novinarstvo je temelj demokracije"

Foto: BOBO

Pred nekdanjim sedežem časopisne hiše Večer v Mariboru so se zvrstili izrazi podpore odpuščenim novinarjem in preostali ekipi tega časnika, ki pravi, da bo še naprej "delala dobro in po svoji vesti". Predstavniki novinarskih združenj in sindikatov so izpostavili nujnost boja za ohranitev kakovostnega novinarstva.

Predsednica Večerovega aktiva novinarjev Jana Juvan je naštela vrsto imen novinarjev in drugih članov ekipe Večera, ki so v zadnjih letih, po zadnjem lastniškem preoblikovanju časopisne hiše, ostali brez dela, s čimer je na izgubi ne le Večer, ampak tudi bralci. “To je odraz naše sodobne družbe, naravnane le h kapitalskim interesom,” je dejala pred zbranimi na Trgu Leona Štuklja.

Odjava naročnine na Večer po njenih besedah ni pravi odgovor na nastale razmere, saj bi to “dodatno škodilo vsem tistim, ki ostajamo in se še borimo za kakovostno novinarstvo”. “Prepričani smo, da Maribor potrebuje vsaj en resen tiskan medij, kar lahko dosežemo le s podporo bralcev. Medij, ki gleda lokalni oblasti pod prste in ki na plan prinaša zgodbe iz našega okolja,” je poudarila.

Predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever je dejala, da s takšnimi potezami, kot so mu priča na Večeru, izgublja celotna družba. “Ne samo da izgubljamo novinarje, izgubljamo pravico do resnice, izgubljamo prostor za razmišljanje, izgubljamo ogledalo pred obrazom. Čeprav nam to ogledalo ni vedno všeč, se ne smemo predati neumnosti, površnosti in poslušnosti. Ne smemo nehati misliti s svojo glavo,” je poudarila.

“Čas je, da krčenje novinarskih ekip in finančno izčrpavanje medijev preneha biti samoumevno,” je dodala podpredsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Mojca Zorko. Izpostavila je, da ima javnost pravico do obveščenosti in si zasluži neodvisne, verodostojne in kakovostne informacije. “A brez urednikov, s krčenjem dopisništev, z enočlanskimi redakcijami kakovostnih časopisov pač ne bo. Nobena umetna inteligenca ne more na teren k ljudem, ko jim voda dere čez hišo. Ali postavljati neprijetnih, a nujnih vprašanj odločevalcem. Brez novinark in novinarjev bo bistveno težje osmišljati svet okoli nas,” je dejala.

Odločitve, ki izhajajo zgolj iz kratkoročnih finančnih interesov, brez upoštevanja družbene odgovornosti medijev, so za DNS nesprejemljive. “Pri soočanju z izzivi majhnega, spreminjajočega se trga naj pomaga država z novim zakonom o medijih. A ne z namenom večanja dobičkov neodgovornih lastnikov, ampak z namenom ohranjanja novinarskih delovnih mest,” je dejala Zorko.

Na shodu izpostavili, da doseganje dobička ne sme biti edini cilj medija

Po besedah glavne tajnice Sindikata novinarjev Slovenije Mojce Zabukovec je potreben nov premislek, ali je mogoče novinarsko delo opravljati v okviru zasebnih gospodarskih družb, kjer se zasleduje le dobiček. “Če želimo kot družba ostati demokratična, brez novinarstva ne bo šlo,” meni.

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije se je strinjala, da doseganje dobička ne more biti sprejemljiv in edini zasledovani cilj medija. “Država je dolžna ustvarjati okvirje, s katerimi bo preprečevala tovrstno ravnanje lastnikov in zagotavljala, da mediji izvršujejo svoje poslanstvo,” je dejala.

“Brez medijev naša pravica do obveščenosti ne more biti uresničena. Preko družbenih omrežjih, preko takih ali drugačnih, tudi lažnih novic, preko lansiranih sporočil ne moremo vedeti, kaj je res in kaj ne, kaj je prav in kaj ne. Tako ne moremo priti do strokovnih, utemeljenih, poznavalskih komentarjev. Nič od tega nimamo, če nimamo medijev, ki so trdni, ki imajo strokoven, usposobljen kader z integriteto in lastnike, ki se zavedajo svoje odgovornosti,” je ponazorila.

“Novinarstvo je temelj demokracije. Kakovostno novinarstvo je ključno za informiranje državljanov, za razmisleke, za analize, da gleda pod prste vsakokratnim odločevalcem in nosilcem ekonomske moči,” je povedala tudi predsednica sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak.

Poleg zbranih sodelavcev različnih medijskih hiš je danes prišla izrazit podporo Večeru tudi predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija Helena Milinkovič. “Stanje je zelo resno. Zato je treba biti spet glasen, sploh ob sprejemanju novega medijskega zakona. Kje je zaščita kakovostnega novinarstva, ki jo vlada obljublja,” je vprašala.

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je medtem v pismu uredništva izrazil obžalovanje in se vsem odhajajočim zahvalil za opravljeno delo. Obenem se je strinjal z opozorili o pomenu kakovostnega novinarstva.

“Kadrovsko krčenje je slaba novica za uredništva in je slaba novica za novinarstvo pri nas. In nenazadnje naj bi bilo pomemben signal tudi za družbo, v kateri živimo. V demokratični družbi namreč novinarstvo predstavlja enega od temeljev in stebrov javnega prostora,” je zapisal Stepišnik.

V pismu je tudi zanikal informacije, da na Večeru ukinjajo prilogo V soboto in poglobljene novinarske vsebine. “Kakovostno novinarstvo lahko obstoji le, če ga ustvarja kolektiv novinarjev, ki razume vlogo poklica in je sposobno zagotavljati vsebine, ki jim ljudje zaupajo. Ne odrekamo se temeljnim zavezam poklica in profesionalnosti.”

Asta Vrečko medtem opomnila na zahtevnost priprave zakona o medijih

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi novinarjem v Ljubljani na očitek, da bi ministrstvo s hitrejšo pripravo zakona o medijih lahko preprečilo aktualna odpuščanja v časopisnih hišah, dejala, da so se takoj po imenovanju aktualne vlade leta 2022 lotili področja medijev. Najprej je bila na vrsti priprava novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je bila novembra leta 2022 potrjena tudi na referendumu. Takoj za tem pa so prešli na pripravo zakona o medijih.

Vendar pa usklajevanja, pogovori z vsemi deležniki in javna razprava pač zahtevajo čas, je opomnila. Predlog zakona o medijih se po njenih besedah dotika “praktično vseh resorjev in številnih deležnikov civilne družbe, zaradi česar je bilo popolnoma nemogoče, da bi ga uskladili že v prvem letu”.

Medijske sheme, ki jih predvideva zakonski predlog, bodo namenjene tako distribuciji kot programskim vsebinam in zaščiti delovnih mest v časopisnih hišah in spletnih medijih, je poudarila. Prav tako bodo uvajali subvencioniranje naročnin. “Vsi ti ukrepi bodo naredili medijski sektor bolj odporen,” meni.

Na bojazen, da bodo mediji odpuščali novinarje kljub prejeti pomoči, pa se je odzvala z zagotovilom, da je v predlogo veliko varovalk. Te bodo novinarje in njihova delovna mesta zaščitile, je zagotovila. Pri tovrstni državni pomoči se ji to zdi zelo pomembno tudi glede na dogajanje v gospodarstvu, ko podjetja pomoč vzamejo, dejansko pa ne pride do delavcev. Podjetja jih celo odpuščajo, je spomnila.