Tudi pri nas banka materinega mleka: kdo so darovalke in komu je mleko namenjeno

N1 video 17. Jun 202317:31 0 komentarjev
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1

Banke materinega oziroma humanega mleka so v Evropi nekaj povsem običajnega, skoraj 300 jih je in pred kratkim se je na ta zemljevid držav vendarle uvrstila tudi Slovenija. Kar dve desetletji prizadevanj sta bili potrebni, da novorojenčki v ljubljanski porodnišnici danes lahko pijejo darovano mleko, ki je ključno za njihov razvoj. Katere matere lahko mleko darujejo in skozi kakšna testiranja morajo iti? Kateri dojenčki so na prednostnem seznamu? In zakaj materinega mleka ni priporočljivo kupiti kar prek spletnega oglasa?

Ekipa N1 je oddelek za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v ljubljanski porodnišnici obiskala ravno, ko je diplomirana babica in svetovalka za dojenje IBCLC Vesna Zidarn komaj 1,2 kilograma težko deklico, ki se je rodila pred dvema tednoma, hranila prav z darovanim mlekom.

Sprva po steklenički, a ker nedonošenčki nimajo dovolj razvitega sesalnega in požiralnega refleksa, prav tako nista usklajena z dihanjem, je deklica večino darovanega mleka prejela s pomočjo sonde.

Zidarn je povedala, da so nedonošeni otroci prikrajšani za lep del nosečnosti, v katerem bi sicer prek posteljice prejeli zaščitne snovi in faktorje. “In to poskušamo nadomestiti z ženskim darovanim mlekom,” je razložila. Malčki namreč za začetek svojega življenja potrebujejo ustrezen zagon. A ker se včasih zgodi, da matere nimajo dovolj svojega mleka, da bi nahranile otroka, od začetka aprila lahko dobijo donirano žensko mleko.

V primerjavi z mlečnimi formulami prav iz ženskega mleka otrok lažje absorbira hranila, kar pa na dolgi rok pomeni, da se bo hitreje razvijal, rastel in pridobival težo. Zaradi doniranega mleka pa imajo nedonošenčki v ljubljanski porodnišnici tudi manj težav z zaprtjem. Osebje, ki na oddelku za intenzivno nego in terapijo skrbi za novorojenčke, se namreč najbolj boji resnejšega zapleta, pri katerem del črevesja odmre. Več v videu spodaj. 

Dojenčki, ki se hranijo s humanim mlekom, se kasneje lažje kognitivno razvijajo, ob tem Evropska zveza mlečnih bank navaja še boljšo vedenjsko zmogljivost, višji IQ in manjše tveganje za bolezni srca in ožilja.

“Trenutno imamo devet darovalk. To so mame, ki imajo svoje otroke na intenzivni negi in so črpale mleko zanje, kar ga je ostalo, so ga donirale drugim malčkom,” je pojasnila medicinska sestra Tjaša Jeras. Do zdaj je darovano mleko prejelo 20 nedonošenčkov.

Da je uživanje mleka darovalke res varno, ga po besedah medicinske sestre sprva mikrobiološko pregledajo. “Pogledamo, ali so v mleku morebitni virusi in bakterije, ki jih na otroka nočemo prenesti.” Z analizatorjem pogledajo tudi sestavo mleka, koliko ogljikovih hidratov, proteinov in maščob vsebuje, nato pa sledi pasterizacija. Brez nje bi namreč v zamrzovalniku mleko ostalo užitno le tri mesece, tako pa mu rok uporabe podaljšajo še za dodatne tri mesece.

V ljubljanski porodnišnici se strogo držijo evropskih standardov za humane mlečne banke, matere pa morajo še pred darovanjem opraviti vrsto testiranj. Zakaj? Več v videu spodaj.

Ko je osebje intenzivnega oddelka materam ponudilo možnost doniranega mleka, so bile sprva presenečene, je povedala dr. Lilijana Kornhauser Cerar. A babice in medinske sestre so jim pojasnile, da je mleko varno in preverjeno, matere pa so si zato kmalu premislile.

“Pomisleki so bili v smeri, da je v mlečni industriji bolj jasno, kaj vse je v nadomestnem mleku. Pa smo jim rekli, saj ne veste, s čim je bila v Bolgariji ali na Nizozemskem rejena krava hranjena,” je dodala.

Preden nedonošenčki prejmejo darovano mleko, mora mati podpisati soglasje, da je seznanjena z vsemi koristmi pa tudi tveganji. Mleko iz dojk je namreč po besedah Kornhauser Cerar zagotovo sterilno, če ga otrok dobi takoj. Če ga izbrizgaš, shranjuješ ali pa če mleko stoji, pa obstaja možnost za bakterijske okužbe. “Gre za enako težavo kot pri krvodajalcih. Mi ves čas testiramo, ampak nikoli ne veš, ali se bo pojavil nov virus ali neka druga stvar, ki bi lahko bila potencialno nevarna,” je razložila.

Pomembno je, da otrok donirano mleko dobi takoj in da ne dobiva nadomestkov iz kravjega mleka, zato se mora osebje porodnišnice o možnosti doniranega mleka pogovoriti še pred porodom. “Kar pa je lahko precej stresno, mati ima popadke, ti pa vanjo rineš formularje.”

Dve desetletji prizadevanj za varnejše preživetje novorojenčkov

Mlečne banke v Evropi niso novost, 282 jih je. Prva je bila ustanovljena v sosednji Avstriji na Dunaju leta 1909, zdaj pri severnih sosedih deluje že osem tovrstnih bank. Enako število jih imajo tudi na Madžarskem, v sosednji Italiji kar 39, na Hrvaškem pa deluje ena mlečna banka. “Smo daleč za Hrvaško, še vedno pa pred ostalimi državami bivše Jugoslavije. Mlečno banko imajo sicer tudi v Ukrajini in državah, za katere bi si mislili, da niso tako napredne,” je opisala Kornhauser Cerar.

pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Slika je simbolična. (Foto: Jan Gregorc/N1)
pediatrična klinika, porodnišnica, otrok, pediatrična klinika, porodnišnica, otrok,
Jan Gregorc/N1

Slovenija se je na zemljevid držav, kjer je mogoče uradno donirati in prejeti materino mleko, vpisala v začetku aprila. “To pomeni, da se lahko primerjamo z razvitimi državami in da smo omogočili en delček k varnejšemu preživetju novorojenčkov.” Prav humano mleko namreč v primerjavi z nadomestki izboljša njihove možnosti za preživetje.

A pot je bila trnova, saj je ideja o mlečni banki pri nas stara že več kot dve desetletji. “Najprej smo ugotovili, da potrebujemo aparature, do katerih je bilo v resnici še najlažje priti s pomočjo donacij,” je dejala Kornhauser Cerar.

Nato so se lotili vseh birokratskih postopkov, ki so se začeli pri ministrstvu za zdravje oziroma zdravstvenem svetu, “ki se odloči, da bo projekt podprl na podlagi mnenja stroke”. To pa po besedah sogovornice terja svoj čas. Povrh vsega so bili v vseh teh letih številni javni razpisi za nakup opreme neuspešni, datum odprtja pa se je oddaljeval.

“Od politične odločitve pa do izvedbe je manjkal cel kup kamenčkov, predvsem denar. Vedeti morate, da je mlečna banka tako kot vsaka banka draga stvar.” Ne le, da je treba zagotoviti darovalke mleka, te morajo biti tudi testirane. Mleko, ki mora biti pravilno shranjeno, je treba ves čas preverjati in testirati. In to stane. “Ob mlečni banki so se pojavljali novi problemi in projekti, ki so odprtje banke vedno znova potisnili na stran,” je pripovedovala Kornhauser Cerar.

In tudi zdaj, ko mlečna banka deluje, težavam ni videti konca. Prav na dan našega snemanja se je pokvaril pasterizator, osebje pa je živčno čakalo, ali ga bo serviserjem uspelo popraviti ali bo treba kupiti novega. Brez njega lahko namreč največ tri mesece staro donirano mleko samo še zavržejo.

Kdo lahko prejme donirano mleko? Lahko zanj zaprosijo tudi matere, ki imajo že nekaj mesecev starega otroka in so v domači oskrbi? Odgovor najdete v spodnjem posnetku. 

A povpraševanje po humanem mleku v Sloveniji je tudi širše, kar kažejo objave na spletu.

“Lep pozdrav! Mene pa zanima, ali se da v Sloveniji kupiti materino mleko, in seveda kolikšna je cena,” je povpraševala ena od uporabnic foruma. Spet druga je svoje mleko ponudila. “Ker je dojenje nekaj tako lepega in zdravega in ker imam mleka dovolj (oziroma celo preveč), sem pomislila, da bi lahko z mojim mlekom nahranila še kakšno lačno bitjece.”

Da prodaja humano mleko, pa je neki Slovenec objavil kar na spletnem oglasniku Bolha. “S partnerko sva se odločila, da za simbolično ceno prodava materino mleko, ker je res škoda, da bi ga stran metala.” Ker celoten oglas ni več dostopen, ni jasno, za koliko so starši mleko prodajali, a dejstvo je, da cene materinega mleka na spletu dosegajo visoke cene. Za občutek: pred leti je 35-letna Zagrebčanka 100 mililitrov svojega mleka prodajala za 13,5 evra, ceno pa je določila na podlagi podobnih oglasov v ZDA.

Kornhauser Cerar je dejala, da ni nič spornega, če denimo doječa mama sosedi, ki mleka nima dovolj, podari svojega. “To se je vedno dogajalo in verjetno se še danes. Sporno pa je, če se mleko prodaja prek spleta, da oplemenitiš svoj družinski proračun, ob tem pa ne razmišljaš, ali je tvoje mleko res absolutno varno,” je opozorila. Prek humanega mleka se namreč na dojenčka med drugim lahko prenesejo hepatitis B in C, sifilis in HIV.

Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!