Menu Item
Odbor državnega zbora za zdravstvo na zahtevo NSi razpravlja o izhodiščih za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje je razkril nekatere podrobnosti novele. Razprava je bila precej burna, sklepov NSi pa niso sprejeli.
Na odboru DZ za zdravstvo so danes na zahtevo NSi razpravljali o izhodiščih za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Novela bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo. Na razpravi odbora je s strani NSi slišati očitke, da bo novela zato še podaljšala čakalne vrste.
V NSi so odboru predlagali sprejetje dveh sklepov. Podprlo jih je šest poslancev SDS in NSi, proti je bilo 10 poslancev Svobode, SD in Levice, zato niso bili sprejeti.
Ob sprejetju prvega bi odbor za zdravstvo ministrstvo za zdravje pozval, da odbor pisno seznani z izhodišči novele zakona o zdravstveni dejavnosti in predstavi analizo, kako bodo te spremembe okrepile javno zdravstvo.
Z drugim sklepom, ki torej prav tako ni bil sprejet, pa so v NSi predlagali, da bi odbor ministrstvo pozval k pripravi ustrezne zakonodajne rešitve, ki bi za dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih vrst vključevala vse razpoložljive zdravstvene kapacitete.
NSi: Si lahko privoščimo omejevanja dela zdravnikov?
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič se je glede razmejitve javnega in zasebnega zdravstva, ki naj bi jo po napovedih z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti vzpostavila vlade, vprašala, ali je v Sloveniji dovolj zdravstvenega kadra, da si lahko “privoščimo” omejevanje dela zdravnikov pri koncesionarjih in drugih zasebnikih. Podatki kažejo, da ne, je dejala.
Tisti, ki delajo v zdravstvu, po njenih besedah svarijo, da ta poseg ne bo skrajšal čakalnih vrst, temveč jih bo še podaljšal. V NSi si želijo le, da se vsaj za obdobje, dokler se čakalne vrste ne spravijo na neko realno številko, angažirajo vse kapacitete v zdravstvu, je dodala.
Poslanka SDS Jelka Godec je izpostavila, da so nekateri poslanci na seji odbora poudarjali, da so koncesionarji v zdravstvu zaslužkarji. Dejala je, da koncesionarji opravljajo storitve znotraj mreže javnega zdravstva.
Zdravniki po njenih besedah odhajajo v koncesije zato, ker lahko tako strokovno napredujejo ter vlagajo denar v svoj razvoj in razvoj kadra. “V javnem zdravstvu pa slišimo, nimamo tega, nimamo onega,” je dodala.
Poudarila je, da lahko slovenski pacient, ki v javnem zdravstvu čaka nedopustno dolgo, do storitve pride v tujini, nato pa strošek v celoti ali večinsko povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če pa gre tak pacient po zdravstveno storitev k slovenskemu zasebniku, “je pa bogataš, zasebnik pa tisti, ki daje denar v žep”, je bila kritična. Opisane razlike je označila za hinavščino.
Svoboda: Ločitev javnega in zasebnega je nuja
Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da so izhodišča za pripravo novele še v usklajevanju, sledila bo javna obravnava, kjer bo lahko zakon izboljšan s pripombami različnih deležnikov, nato pa bo sledil še parlamentarni postopek.
Glede očitkov o delu koalicije na področju zdravstva je dejala, da jih je sprva zmedel in zavedel nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki da so mu svetovali tudi posamezniki, ki so zdravstvo videli “z močnim poudarkom na privatizaciji”.
Poudaril je, da si prizadevajo za ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Ta je nujna, saj javno zdravstvo zasleduje druge cilje kot zasebno. Ob tem se je vprašala, kdo bo ob krepitvi zasebnega zdravstva izvajal neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč (NMP), v katero bi se sicer že danes morali vključevati koncesionarji. Očitala je, da v NSi favorizirajo zasebno zdravstvo.
Če se kje koncesionarji ne vključujejo v NMP, jim odvzemite koncesijo, je poslanki Svobode odgovorila Vida Čadonič Špelič iz NSi. Ob tem je zanikala, da se NSi zavzema za zasebno zdravstvo, temveč se zavzema za močno javno zdravstvo, je poudarila. Vprašala pa se je, ali bo javno zdravstvo ob trenutnem številu zdravnikov lahko ljudem nudilo vse storitve.
Državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marjana Pintarja je pozvala, naj pove, ali je v državi dovolj zdravnikov, da se lahko “odpovemo” koncesionarjem in zasebnikom.
Levica: Slovensko zdravstvo se razkraja, zasebništvo cveti
Poslanec Miha Kordiš (Levica) je spomnil, da se kriza slovenskega zdravstva poglablja in stopnjuje že več let. Ob razkrajanju javnega zdravstvenega sistema sočasno prihaja do “razcveta zasebništva”, kar je po njegovih besedah medsebojno povezano.
Dejal je, da so kljub večjemu številu zdravnikov in večjim finančnim vložkom v zdravstvo čakalne vrste daljše. Med razlogi je naštel, da “dvoživke” paciente preusmerjajo v zasebne ambulante, koncesije ustvarjajo dobičke, komercialne zavarovalnice pa postavljajo svoj privatiziran vzporedni zdravstveni sistem. Javno zdravstvo lahko zavarujemo in zaščitimo, če zamejimo naštete tri ključne načine privatizacije, je poudaril.
Zato vladi predlaga, da “dvoživke” prepove še pred poletjem, aktivno pristopi k omejevanju koncesij in dokončno ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezni zdravstveni prispevek, ki se je uveljavil po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, namreč še vedno ni progresiven, je pojasnil. Predloge sklepov Kordiša je na glasovanju podprla le poslanka Levice Tatjana Greif, zato niso bili sprejeti.
Poslanec SD na seji ni razpravljal.
Državni sekretar Pintar: V NSi zapisali nekaj neresnic
Drugačnega mnenja kot NSi je državni sekretar za zdravje Marjan Pintar, ki je poudaril, da so izhodišča še v koalicijskem usklajevanju in bodo javno razgrnjena v naslednjih tednih.
V NSi so v zahtevi za sklic nujne seje odbora po njegovih besedah zapisali nekaj neresnic. Kot je dejal, ne drži, da je pet kirurgov novogoriške bolnišnice dalo odpoved zaradi napovedi premierja Roberta Goloba o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Po njegovih informacijah so kirurgi odpovedi vročili še pred Golobovo izjavo.
Prve informacije o vsebini novele: ureditev dovoljenj in podaljšanja koncesij
Čeprav so izhodišča še v usklajevanju, je izpostavil nekaj poudarkov. Na ministrstvu med drugim želijo urediti področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. To področje je kljub noveli iz leta 2017 še vedno premalo natančno, mestoma pa tudi neustrezno urejeno, je pojasnil.
Izhodišča po njegovih besedah predvidevajo, da se bodo lahko dovoljenja izdajala le vlagateljem, ki bodo zdravstveno dejavnost opravljali v svojem imenu in “za svoj račun”. S tem bi se izognili trenutni praksi, ko samostojni podjetniki izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev, pogosto javnih zdravstvenih zavodov z njihovo opremo in materialom. “Gre za odnos, ki ima vse značilnosti delovnega razmerja in skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo ni dopusten,” je opozoril.
Izhodišča predvidevajo postopek podaljšanja koncesij v zdravstvu, in sicer tako, da bi se po izteku izvedel nov javni razpis, je dejal Pintar.
Skladno z izhodišči bi lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, s soglasjem direktorja opravljal zdravstvene storitve tudi izven matičnega zavoda, vendar le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ob določenih pogojih. Za tovrstno delo so po besedah državnega sekretarja predvidene tudi dodatne stimulacije.
ZZZS izhodišča podpira, zveza organizacij pacientov bi jih dopolnila
V. d. direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je povedala, da združenje izhodišča podpira. Razumejo namreč, da so usmerjena v pacienta z enakomernimi izenačevanji pogoji delovanja javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev.
Doslej so bili pogoji pridobivanja prihodkov pri koncesionarjih in javnih zdravstvenih zavodih namreč enaki, drugače pa je bilo pri odhodkih, saj da je upravljanje koncesionarjev v zdravstvu bolj fleksibilno, prav tako nagrajevanje njihovih zaposlenih, je pojasnila.
Izhodišča po besedah Gregorja Cuzaka podpirajo tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Menijo pa, da bi jih bilo treba dopolniti. Pozdravljajo idejo o regionalizaciji, saj se različni konci Slovenije soočajo z različnimi težavami. Zavzemajo se za bolj usposobljene svete zavodov in bolj samostojne direktorje, ki bi odgovarjali za čakalne vrste v zavodu, ki ga vodijo.
Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je opozorila, da “se ves čas pogovarjamo samo o nosilcih zdravstvene dejavnosti”, torej zdravnikih. Medtem pa se oddelki bolnišnic zapirajo, posteljne kapacitete krčijo, starejših občanov pa ne sprejemajo v socialnovarstvene zavode, ker manjka negovalnega kadra.
Dejala je, da ne pozna veliko medicinskih sester, ki bi ob svojem rednem delu s tudi 40 opravljenimi nadurami mesečno in brez prostih koncev tedna lahko dodatno delale še v zasebnem sektorju. Dodala je, da do čakalnih dob v zdravstvu prihaja tudi zato, ker se vzporedno vzpostavlja “še drug sistem”.
Predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Larisa Kragelj pa se je v predstavitvi stališča osredotočila na delo aktualne vlade na področju zdravstva in naštela 10 njenih “polomij”. Med drugim je poudarila, da vlada ni izpolnila predvolilnih obljub, prav tako kljub obljubam še vedno niso urejeni delovni pogoji, ki bi zadržali kader v javnem zdravstvu.
Kritična je bila tudi do daljšanja čakalnih dob, vladanja z odloki, sprejemanja zakonov po hitrem postopku in nastavljanja kadrov iz podjetja Gen-I v svete javnih zdravstvenih zavodov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje