Prvi neutrudljivi humanoidni robot v Evropi plod tudi slovenskega znanja

Na Ptuju so danes javnosti predstavili humanoidnega robota, poimenovanega Max, ki je plod tudi slovenskega znanja. Gre za prvega tovrstnega robota v Evropi, ki je zmožen neprekinjenega delovanja, pojasnjujejo zastopniki. Namenjen je industrijskim opravilom, sposoben pa se je tudi pogovarjati.

"To je prvi takšen robot v Evropi in trenutno edini, ki je sposoben delati 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Nima praznikov, bolniške, potrebuje le menjavo baterije, ki si jo lahko zamenja sam," je za STA povedal Urban Pevnik, direktor podjetja Hiproject, ki v Sloveniji zastopa kitajskega proizvajalca robota Ubtech Walker S2.

Robot lahko po njegovih besedah nadomesti tri zaposlene, ki se lahko prekvalificirajo za lažja in manj naporna opravila, je dejal Pevnik. Gre za "mehanskega izvajalca z umetno inteligenco", ki opravlja fizična dela in hkrati uporablja napredne algoritme umetne inteligence.

Strojno opremo robota je prispeval kitajski proizvajalec Ubtech iz Shenzhena. "Hardver smo vzeli od Kitajcev, pamet pa zasnovali s slovenskim znanjem," je poudaril Pevnik. Hiproject za tega proizvajalca v Evropi opravlja tudi vlogo uradnega zastopnika, integratorja, servisnega centra in izobraževalnega partnerja, je dodal.

Kljub hitremu razvoju še niso brez omejitev

Humanoidni roboti kljub hitremu razvoju še niso brez omejitev. Trenutni modeli še niso odporni na prah, vodo in ekstremne temperature, kot so -30 ali +60 stopinj Celzija, standarde za takšno odpornost pa po Pevnikovih napovedih pričakujejo šele v prihodnjem letu.

Prav tako Evropa še nima ustreznih varnostnih predpisov za množično uporabo humanoidnih robotov v industriji, zato Maxa za zdaj vodijo prek operaterja na daljavo. Če je vklopljen varnostni sistem, se robot umika ljudem v bližini, kar lahko v omejenem prostoru pomeni tudi tveganje za poškodbe, zato je po Pevnikovem mnenju nujno zagotoviti varno okolje ter jasne standarde in certificiranje podjetij, ki bodo takšne robote uvajala v proizvodnjo.

Klasični roboti ne zmorejo popolne avtomatizacije. "Do približno 85 odstotkov lahko avtomatiziramo s klasičnimi roboti, zadnjih 10 do 15 odstotkov pa omogočajo humanoidni roboti," je dejal Pevnik. Ti po njegovih besedah pomenijo tudi priložnost, da se slovenska industrija razvija brez večjega zanašanja na tujo delovno silo.

Po njegovih besedah robot Max trenutno deluje pod nadzorom operaterja na daljavo, saj evropski predpisi še ne omogočajo popolnoma varnega samostojnega delovanja humanoidnih robotov v industrijskem okolju. "Evropa je tukaj počasnejša, kot bi si želeli, zato sodelujemo tudi pri pripravi novih direktiv in standardov," je dejal.

Max je zasnovan za širok nabor nalog od varovanja in logistike do asistence vodstvu proizvodnje. "Robot je lahko varnostnik, asistent direktorja proizvodnje, lahko pomaga pri prenašanju škatel ali prinaša orodje iz skladišča," je navedel Pevnik. Trenutno lahko nosi do 15 kilogramov, do konca leta pa pričakujejo povečanje nosilnosti do 100 kilogramov.

Začetna cena takega robota 150.000 evrov

Cena robota se po njegovih besedah začne pri približno 150.000 evrih in lahko z integracijo doseže do 300.000 evrov. Med potencialnimi kupci so predvsem velika podjetja z več sto zaposlenimi, kjer se soočajo s pomanjkanjem delovne sile za lažja, a ponavljajoča se opravila.

Pevnik pričakuje, da se bo uporaba humanoidnih robotov hitro širila tudi zunaj industrije, v turizem, trgovino in celo gospodinjstva. "V treh do petih letih predvidevamo, da bi vsak peti uporabnik imel doma robota za gospodinjska opravila," je dejal.

Hkrati zatrjuje, da robotizacija ne pomeni le izgube delovnih mest. "Res je, da bomo del ljudi umaknili s proizvodnih linij, a več kot dvakrat toliko kadra bomo potrebovali na novih poklicih. Torej programerjev, mehatronikov, strojnike in serviserje robotov," je poudaril. V Hiprojectu so se že povezali z izobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi inštituti, da bi pravočasno zagotovili ustrezen kader.

Po njegovih besedah je zanimanje za humanoidne robote veliko tudi v širši regiji. "V Sloveniji je interes izkazalo pet do šest podjetij, podobno na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Makedoniji, v Evropo pa gremo z marcem," je dejal.

Prve referenčne industrijske aplikacije pričakujejo do sredine leta.