Menu Item
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, Združenju psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu in Združenju psihoterapevtov Slovenije opozarjajo na nevarnosti kampanje psihoterapevtov za skrajševanje čakalnih vrst. Med ključnimi nevarnostmi kampanje so navedli, da psihoterapija ni primerna za vse situacije ali vsakogar.
Nekatere psihoterapevtske organizacije so ob dnevu duševnega zdravja začele kampanjo Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste, da bi prispevali k dostopnosti psihoterapije. S kampanjo javno pozivajo vse psihoterapevte, da prispevajo najmanj 12 brezplačnih srečanj za vsaj enega uporabnika.
V odzivu pa so psihologi in psihiatri zapisali, da s kampanjo psihoterapevti ponujajo brezplačne storitve za ljudi, ki so v čakalnih vrstah v zdravstvu, “iz česar sklepamo, da imajo resnejše težave v duševnem zdravju in potrebujejo ustrezno strokovno pomoč znotraj zdravstva”.
Med ključnimi nevarnostmi kampanje so navedli, da psihoterapija ni primerna za vse situacije ali vsakogar. Gre za kompleksno metodo zdravljenja, ki zahteva natančno diagnostično oceno in prilagojen pristop. “Ponuditi psihoterapijo brez ustrezne diagnostične ocene je podobno, kot če bi izvajali medicinski poseg brez predhodne ocene, odločitve, kakšen poseg je najprimernejši, in ali je sploh potreben oziroma ali bi bolnik morda potreboval drugo vrsto zdravljenja,” so zapisali v odzivu na kampanjo.
Nujno je tudi, da psihoterapijo izvajajo strokovnjaki, ki so za to ustrezno klinično usposobljeni, so dodali. “Kampanja omogoča, da bodo brezplačne storitve lahko ponudili tudi posamezniki, ki so znanje pridobili na različnih tečajih ter v necertificiranih ustanovah. Zato obstaja tveganje, da bo izvajanje dejavnosti potekalo brez jasnega pregleda nad kakovostjo, ustreznostjo in varnostjo ponujene storitve in izvajalca,” opozarjajo.
Dodali so, da je psihoterapija metoda zdravljenja in ne zgolj hitro dostopna storitev brez ustreznega nadzora. Ob tem pa se je treba vprašati tudi, kdo bo nosil odgovornost za morebitne napake in zaplete. “Obstaja veliko tveganje, da bodo nekateri izvajalci brezplačne ure izkoriščali predvsem za lastno promocijo, kar vzbuja etične pomisleke,” so zapisali.
S psihoterapevti se sicer strinjajo, da ima psihosocialno svetovanje izven zdravstva pomembno vlogo v podpori posameznikom, ki se soočajo z različnimi življenjskimi izzivi. “Vendar mora ostati jasno ločeno od psihoterapije, ki je metoda zdravljenja resnih duševnih motenj in mora kot taka ostati v domeni klinično usposobljenih strokovnjakov,” poudarjajo v odzivu.
Dodali so, da se tudi v stroki zavedajo, so čakalne dobe za dostop do zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja trenutno velik izziv, vendar se ta problem že aktivno rešuje s povečevanjem števila ustrezno usposobljenih strokovnjakov.
Po njihovih besedah kampanja kaže, da je “potrebna nujna vzpostavitev zakonskih smernic, ki bodo zagotovile jasno ločnico med zdravstveno obravnavo duševnih motenj ter svetovalnimi storitvami izven zdravstva”.
Vseeno pa pozdravljajo pobudo za brezplačno svetovanje ljudem v splošni populaciji, ki so se znašli v različnih stiskah, so še zapisali v odzivu na kampanjo.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje