Publikacija o trajnosti, ki je razburila zaradi podpore mesu, spet objavljena

Potem ko je agencija za okolje (Arso) objavila publikacijo o trajnostni oskrbi s prehrano in jo pozneje umaknila, domnevno zato, ker naj bi bila preveč naklonjena živinoreji in mesni prehrani, je publikacija znova objavljena na spletnih straneh.

71-stranska publikacija z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki so jo pisali večinoma strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), naročnik pa je bil Arso, je bila novembra objavljena na spletnih straneh agencije, nato pa so jo umaknili in poslali v, kot so takrat pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), "strokovno presojo". Za to je zaprosilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), saj da so ugotovili "določene pomanjkljivosti".

Na decembrski javni predstavitvi so predstavniki okoljske nevladne organizacije Umanotera opozorili na nekatere napačne zaključke in poudarke, predvsem v zvezi z živinorejo in mesno prehrano.

V poglavju "Miti in resnice" v publikaciji je denimo kot mit navedeno, da "Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU", nato pa piše, da to ne drži. Podobno so avtorji razbili mit, da je "živinoreja poglavitni vir izpustov toplogrednih plinov".

"Da ne drži, da Slovenci pojemo preveč mesa, saj ga pojemo manj kot v povprečju v EU, je napačen poudarek," je dejala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. "V tem kontekstu bi bilo prav, da nam predstavijo denimo ugotovitve NIJZ o tveganju pretiranega uživanja mesa za zdravje, informacije pa bi morali umestiti v kontekst podnebne in javnozdravstvene krize," je poudarila.

Ponovna objava s "pojasnilom"

Ob začasnem umiku publikacije so na MKGP zavrnili "netočna namigovanja, da naj bi bila strokovna publikacija umaknjena zaradi političnih ali drugih pritiskov".

V publikaciji so bile pomanjkljivosti, "zlasti pri celostni obravnavi prehranskega sistema in trajnostne oskrbe s hrano. Na podlagi ugotovitev strokovnega pregleda bo publikacija vključena v postopek zunanje, neodvisne strokovne recenzije," so takrat napovedali na kmetijskem ministrstvu.

Publikacija je zdaj ponovno objavljena s pripisom: "Publikacija odpira pomembno razpravo o trajnostni oskrbi s hrano, pri čemer pa vseh ključnih vidikov področja še ne obravnava v celoti. Podatki za kazalnike, ki so vključeni v poročilo, so predstavljeni pravilno. Ključna pomanjkljivost poročila je, da ne obravnava celovito vseh področij trajnostne oskrbe s hrano, od proizvodnje do predelave, distribucije, prodaje, do potrošnje in odpadne hrane," piše ob ponovno objavljenem dokumentu.

"Zato je predvidena izvedba dodatne raziskave, ki bo publikacijo nadgradila ter zagotovila širšo obravnavo elementov, stanja, izzivov in možnih rešitev za trajnostni razvoj sistema oskrbe s hrano," še piše v pojasnilu.

Kmetijski inštitut, kjer so publikacijo napisali, ni sodeloval pri dodatnem pregledu, saj, kot pravijo, ni bilo potrebe. "Po našem strokovnem prepričanju je bila publikacija pripravljena strokovno in v skladu z razpisnimi pogoji," so prepričani na inštitutu.

Kdaj bo razpis, še ne vedo

Da bi področje obravnavali celoviteje, zdaj kmetijsko ministrstvo načrtuje še dodatno raziskavo v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP). To je program financiranja raziskav, katerih namen je priprava strokovnih podlag za odločanje države in oblikovanje javnih politik na različnih področjih, kot so gospodarstvo, okolje, kmetijstvo ali družba, so pojasnili.

MKGP je s 50-odstotnim financiranjem vključeno v CRP "Naša hrana, podeželje in naravni viri", v okviru katerega nudijo raziskovalno podporo, "ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter za doseganje ciljev iz Strategije razvoja Slovenije," so zapisali.

Razpis bo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) predvidoma objavila "v kratkem".

Za pisanje prvotne publikacije je KIS prejel dobrih 51.000 evrov. Odgovora na vprašanje, koliko bo državo stala nova raziskava, še nimamo. "Sredstva se namenijo za celoten projekt, zato ni mogoče opredeliti višine sredstev le za namen publikacije," pravijo na MKGP.

Na kmetijskem inštitutu pa dodajajo, da omenjena publikacija ni bila projekt MKGP, temveč Arsa, ki je bil naročnik. O dodatni raziskavi ne vedo nič.