Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo, v katerem ugotavlja, da vlada in ministrstvo za infrastrukturo nista bila učinkovita pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenju pri projektu drugi tir Divača–Koper, pri nadziranju izvajanja projekta pa sta bila le delno učinkovita. Revizija se nanaša na obdobje od 1. januarja 2015 do 30. julija 2020. V revizijskem poročilu je še zapisalo, da je neučinkovito delovala tudi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Revizijsko poročilo, ki ga je o učinkovitosti priprave in izvedbe projekta drugi tir Divača–Koper pripravilo računsko sodišče in se nanaša na obdobje med 1. januarjem 2015 in 30. julijem 2020, razkriva, da Vlada Republike Slovenije in ministrstvo za infrastrukturo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom nista bila učinkovita. Zapisalo je še, da tudi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) med 1. januarjem 2015 in 21. julijem 2018 kot investitorka pri izvajanju svojih nalog priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom ni bila učinkovita, medtem ko je bilo projektno podjetje 2TDK med 21. julijem 2018 in 30. junijem 2020 kot investitor delno učinkovito, je danes sporočilo računsko sodišče. To je od vlade zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnega ukrepa, vladi in DRSI pa je podalo tudi priporočila. Za odziv na revizijsko poročilo smo se obrnili tudi na 2TDK, kjer so zapisali, da je “družba 2TDK po mnenju Računskega sodišča v pretežni meri projekt izvajala v skladu s pravnimi podlagami in je v pretežnem obsegu realizirala vse načrtovane aktivnosti. Pri navedeni oceni pa je potrebno upoštevati številne objektivne okoliščine, ki so obstajale, ko je družba 2TDK konec leta 2018 prevzela investitorstvo nad projektom, med drugim tudi to, da v obdobju, ko je družba 2TDK prevzela investitorstvo, še ni bila dokončno kadrovsko formirana.” Ob tem dodajajo, da ocena Računskega sodišča ni problematična, da bi za 2TDK predlagalo posebna priporočila ali izvedbo drugih zavezujočih ravnanj glede njenega poslovanja. “Zaradi izsledkov Računskega sodišča niso nastale nobene škodljive posledice za sam projekt, seveda pa bomo vse izsledke iz revizijskega poročila seveda upoštevali,” je v imenu družbe 2TDK za N1 povedal Dejan Kmetič. Za komentar na revizijsko poročilo smo vprašanja poslali tudi na DRSI, a na odgovore še čakamo.
Strateško upravljanje načrta je bilo pomanjkljivo
Kot ugotavlja računsko sodišče, sta vlada in ministrstvo za infrastrukturo načrtovala gradnjo drugega tira v strateških načrtih, vendar v njih nista predvidela nadaljnjih aktivnosti za proučitev upravičenosti dvotirnosti proge. Odločitev o enotirnosti ali dvotirnosti bi morala temeljiti na predhodno opravljenih študijah in analizah, je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost. Veljavni državni lokacijski načrt za drugi tir iz leta 2005 določa drugi tir kot enotirno progo. Vlada je junija 2017 ministrstvu in direkciji naložila začetek aktivnosti za nadgradnjo v dvotirno progo, pri čemer se postopki izvajajo v ločenem projektu, nad katerim bdi direkcija za infrastrukturo in ne 2TDK. Ker se projekt ne vodi vsebinsko celovito, ni zagotovljeno, da bi bili stroški projekta izkazani skupaj, kar bi zagotovilo transparentnost celotnega projekta, so poudarili na sodišču. Menijo tudi, da je za pomanjkljivo strateško upravljanje projekta odgovorna tudi družba 2TDK na začetku njenega delovanja, saj naj bi bila ta ustanovljena v prezgodnji fazi izvedbe projekta drugi tir, vlada pa ni izkazala javnega interesa za njeno ustanovitev.
Vlada tudi ni izkazala, da razpolaga z analizo, iz katere bi izhajale prednosti in slabosti gradnje drugega tira v primerjavi z gradnjo zalednega terminala, ki je bil kot alternativna možnost predlagan v končnem poročilu Mednarodnega prometnega foruma pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Pomanjkljivo je vlada po oceni računskega sodišča upravljala projekt tudi s tem, ko je samo za drugi tir predlagala ločeni zakon. Ministrstvo ni zagotovilo primerne javne razprave o osnutku zakona o drugem tiru, uporaba nujnega postopka ni bila ustrezno utemeljena. S predlogom zakona vlada državnemu zboru ni predlagala sorazmerne razporeditve tveganj v koncesijskem razmerju.
Ali bo pri projektu sodelovala tudi zaledna država?
Finančna konstrukcija projekta drugi tir je bila vključena v investicijski program iz leta 2019, čeprav v trenutku sprejema programa še ni bilo zagotovljeno pokritje 8,4 odstotka predvidenih investicijskih stroškov. Prav tako še danes ni jasno, ali bo z vložkom 200 milijonov evrov pri investiciji sodelovala tudi zaledna država. Višina predvidenih namenskih vplačil v državni proračun za upravljanje drugega tira je odvisna od povpraševanja na trgu, medtem ko izplačila družbi 2TDK iz proračuna niso, opozarja sodišče. Poleg tega za del namenskih vplačil v državni proračun Slovenija še nima dovoljenja Evropske komisije, da jih bo lahko pobirala tudi po letu 2052.
Pomanjkljiv nadzor države
Ministrstvo tudi ni izkazalo, da je izvajalo ustrezen nadzor nad delom direkcije. Vlada bi morala tudi še pred ustanovitvijo projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta proučiti, ali mu lahko zagotovi pogoje za učinkovito delovanje, zlasti glede omejitev dostopa do podatkov o načrtovanju in izvajanju projekta. Direkcija v obdobju, ko je vodila investicijo, ni zagotovila potrjenega investicijskega programa, kot naročnik ni imela vzpostavljenih notranjih kontrol za preverjanje ustreznosti dobavljenih študij, njihove vsebinske popolnosti in nadaljnje uporabnosti. Prav tako ni izkazala upravičenosti izvedbe naročil pravnih in svetovalnih storitev ter storitev medijske podpore, namenjene vzpostavitvi pogojev za realizacijo projekta prek družbe 2TDK, saj so bile navedene storitve primarno naročene zaradi potreb priprave novega zakona in vzpostavitve izvajanja projekta drugi tir prek 2TDK, kar pa sodi v pristojnost ministrstva in ne direkcije, so opozorili na računskem sodišču.
Direkcija je vodila postopek javnega naročanja za izbor finančnega svetovalca, pri čemer projektne naloge in razpisne dokumentacije za izvedbo postopka javnega naročanja ni samostojno izdelala. Prav tako ni v zadostni meri izkazala potrebe po naročilu vseh storitev po pogodbi o finančnem svetovanju v vrednosti 907.680 evrov. V zvezi s pogodbo o izvajanju storitev razvoja projekta med direkcijo in družbo 2TDK je bilo ugotovljeno, da direkcija ni preverila usposobljenosti izvajalca, ampak je storitve po pogodbi podelila družbi 2TDK, v kateri sta bili v času sklenitve pogodbe zaposleni le dve osebi. Zato je 2TDK s podizvajalcem, družbo DRI upravljanje investicij, d. o. o., istega dne sklenila pogodbo za izvedbo storitev tehnične podpore.
DRSI financiranje 2TDK
Direkcija je s sklenitvijo pogodbe zasledovala tudi cilj zagotavljanja likvidnosti družbi 2TDK, s čimer je dejansko financirala delovanje projektnega podjetja. V okviru pogodbe o izvajanju storitev razvoja projekta je direkcija plačala tudi izvedbo storitev družbe 2TDK, za katere je bilo ocenjeno, da sodijo v okvir poslovanja družbe 2TDK, in storitve drugih zunanjih izvajalcev, katerih izvedbo bi prav tako po oceni računskega sodišča morala financirati družba 2TDK iz lastnih sredstev. Ugotovljeno je bilo, da ima direkcija kljub prenosu investicije na družbo 2TDK v poslovnih knjigah v zvezi s projektom drugi tir še vedno evidentirana sredstva za investicije v teku, še navaja računsko sodišče v revizijskem poročilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje