Menu Item
Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo delovanje Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani. Ocenilo je, da je bila študentska organizacija neučinkovita. Ob tem ji je izdalo priporočila za izboljšanje poslovanja in zahtevalo odzivno poročilo. V ŠOU Ljubljana pa so pojasnili, da v nadzoru ni bilo ugotovljenih kakšnih nepravilnosti ali nepreglednosti poslovanja. Zagotavljajo, da so velik del priporočil že upoštevali.
Računsko sodišče je po reviziji poslovanja Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2022 ocenilo, da je bila študentska organizacija pri tem neučinkovita.
Kot so pojasnili na računskem sodišču, ŠOU ni sprejel dolgoročnega strateškega dokumenta, ki bi za daljše časovno obdobje opredelil želene cilje, ukrepe za doseganje ciljev, pričakovane učinke in kazalnike za merjenje njihovega doseganja za vsa področja zastopanja interesov in pravic študentov, zato letnega načrtovanja niso mogli prilagoditi zahtevam strateških dokumentov in niso mogli spremljati doseganja dolgoročnih ciljev ter o njih poročati.
Oteženo je bilo tudi poznejše vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, k čemur je prispevalo tudi dejstvo, da iz opisov postavk v finančnih načrtih in druge predložene dokumentacije ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način je bila sploh določena višina sredstev za financiranje posameznih postavk oziroma ali je višina v finančnem načrtu določenih sredstev temeljila na ugotovljenih finančnih potrebah za izvedbo načrtovanih projektov.
Ob tem revizorji ugotavljajo, da je ŠOU v Ljubljani nekaj več kot tretjino vseh sredstev, s katerimi je razpolagal, namenil pravnim osebam, ki jih je (so)ustanovili za izvajanje dejavnosti, pri tem pa niso zagotovili pridobitve takšnih informacij z njihove strani, ki bi jim omogočilo učinkovito spremljanje in nadzor nad izvajanjem projektov.
Ljubljanska študentska organizacija je sredstva porabljala tudi za projekte predsedstva in študentskih organizacij visokošolskih zavodov, pri čemer teh ni niti načrtovala, o njih ni poročala in jih niti ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva porabljena namensko in pregledno.
Posamezne projekte so financirali tudi s prispevkom študentov, pri čemer pa ni bilo mogoče ugotoviti, komu so študenti plačali prispevek za izvedbo aktivnosti, ŠOU v Ljubljani pa prispevkov ni niti načrtovala v finančnih načrtih niti jih ni evidentirala v poslovnih knjigah med svojimi prihodki.
Prav tako po oceni računskega sodišča ŠOU v Ljubljani ni vzpostavil učinkovitega sistema financiranja dejavnosti, ki so jih v skladu z ustanovitvenimi akti izvajali člani njene družine, zaradi pomanjkljivih finančnih načrtov članov družine pa ŠOU tudi ni mogel učinkovito spremljati njihovega izvrševanja.
Skoraj polovico vseh sredstev je ŠOU porabil za svoje delovanje, pri porabi teh sredstev pa po mnenju revizorjev ni vselej ravnal v skladu s pravnimi podlagami, pri čemer je računsko sodišče kršitve predpisov ugotovilo predvsem na področju javnega naročanja.
Računsko sodišče je od ŠOU v Ljubljani zato zahtevalo predložitev odzivnega poročila in ji za izboljšanje poslovanja podalo več priporočil.
ŠOU v Ljubljani: Velik del priporočil smo že upoštevali
V odzivu za STA so v ŠOU Ljubljana priznali, da je računsko sodišče z vidika učinkovitega delovanja v smislu revizorske stroke slabo ocenilo njihovo učinkovitost delovanja. Ob tem pa v ŠOU dodajajo, da odgovornosti za to ni mogoče pripisati izključno njim, saj je bila takšna revizija narejena prvič v njihovi zgodovini.
Po navedbah ŠOU v Ljubljani so velik del priporočil že upoštevali. Tako so med drugim v svojih aktih omogočili sprejem proračuna za leto vnaprej in v obliki dvoletnega dokumenta, prav tako so vpeljali obveznost vsakoletne notranje revizije poslovanja, finančno poročilo pa bodo na novo prilagodili in uskladili z državnimi institucijami, saj je bilo do zdaj to vezano precej bolj na mandate študentskega zbora, ki pa so vezani na študijsko leto.
Kot so še poudarili, so nekatera priporočila računskega sodišča posledica preteklih odločitev ŠOU v Ljubljani, da svojim zavodom omogoči čim več organizacijske in upravljavske svobode, saj pravila revizijskega nadzora zahtevajo, nasprotno od tega, čim večji in čim bolj natančen nadzor nad delovanjem zavodov ter porabo finančnih sredstev. Zaradi tega bodo na podlagi priporočil računskega sodišča sprejeli ustrezen strateški dokument, ki bo bolj dosledno prenašal pojem interesov in pravic študentov v akte in dejanja ŠOU v Ljubljani.
V študentski organizaciji ob tem tudi spominjajo, da je računsko sodišče revidiralo obdobje med leti 2020 in 2022, ki pa zaradi skupno 174 dni trajajoče policijske ure ter vseh drugih vladnih ukrepov v obdobju epidemije covida-19 težko odraža dejansko stanje njihovega delovanja.
Kot so poudarili, so bile v tem času bistveno okrnjene finančne zmožnosti ŠOU v Ljubljani, predvsem zaradi upada študentskega dela in je bilo treba izpeljati kar nekaj varčevalnih ter prilagoditvenih ukrepov. Zaradi epidemije je bilo neprimerljivo manj izpeljanih prireditev, dogodkov in koncertov kot v letih prej, preostanek projektov pa so večinoma preselil na splet, so pojasnili.
Hkrati zatrjujejo, da so skozi celoten postopek revizije računskemu sodišču odstopili vso zahtevano dokumentacijo, bili revizorjem ves čas na voljo za vsa dodatna vprašanja in pojasnila ter nasploh z njimi sodeloval tvorno, odkrito, pregledno in transparentno.
Na domnevno sporno poslovanje študentske organizacije so že poleti opozarjali predstavniki Radia Študent po tistem, ko so opozorili na njihovo nerazumno dolgo odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevali so namreč dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. Zaradi po njihovem mnenju netransparentnega delovanja so pred meseci skrb izrazili tudi v Slovenski demokratski mladini (SDM).
Na ŠOU v Ljubljani so takrat zavrnili očitke o prikrivanju podatkov o poslovanju in zatrdili, da jih vselej transparentno predstavljajo študentskim poslancem. Prav tako jih na podlagi zahtev, skladnih z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, delijo z zainteresirano javnostjo, so še zatrdili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!