Menu Item
Med tistimi, ki praznično okrasitev svojega doma radi popestrijo tudi z naravnimi okrasnimi drevesci, so vedno bolj priljubljene tujerodne vrste, kot so kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Zavod za gozdove Slovenije opozarja, da se jih je po koncu praznikov treba znebiti na ustrezen način. Če jih le odvržemo v naravo, lahko vanjo vnesemo škodljivce in bolezni, ki lahko uničijo tudi povsem zdrava drevesa in vodijo v propad celotnih gozdnih območij. Drevesca, pridelana v Sloveniji, ki so na trgu označena z rumenimi nalepkami, po drugi strani ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, hkrati pa imajo najmanjši ogljični odtis.
Zadnja leta je vedno bolj priljubljen nakup naravnega okrasnega drevesca. Trend opažajo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), kjer poudarjajo, da je uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda, lahko za naravo zelo prijazna in dobrodošla oblika novoletne okrasitve. “Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo,” pojasnjujejo. Gozdovi se tako bolj odporni proti ujmam in raznim škodljivcem.
Kljub temu pa ni vseeno, katero naravno drevesce pripeljemo v svoj dom. Na trgu lahko ob domačih drevesnih vrstah iglavcev (med katerimi prevladuje navadna smreka, pridobljena iz gozdov, zaraščajočih se površin ali nasadov na kmetijskih površinah) najdemo tudi tujerodne vrste, ki so bile pridelane v nasadih izven Slovenije (najpogosteje v drugih državah Evropske unije). Med njimi prevladujejo kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke.
Kupci se nad temi vrstami navdušujejo, saj naj bi bile zelo trpežne, za sabo pa naj bi puščale manj iglic. Imajo pa velik minus, saj lahko – če jih nespametno odložimo v naravi – močno ogrozijo zdravje slovenskih gozdov.
Zaradi bolezni lahko propadejo celotna območja gozdov
Skupaj z odsluženimi okrasnimi drevesci (pa tudi z drugimi organskimi odpadki z vrtov) lahko v naravo in gozd vnesemo razne bolezni in škodljivce, ki lahko – če se razširijo na rastoče jelke – povzročijo veliko škode.
Takšna bolezen je denimo sušica jelovih vej, ki je po sedaj znanih podatkih najbolj razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji, prisotna pa je tudi v Franciji, Nemčiji in v Belgiji. Po navedbah dr. Barbare Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije so tvegane tudi nove vrste fitoftor. Tveganje predstavljajo tudi glive iz rodu Corinectria, ki povzročajo poškodbe na jelki v Sibiriji, nevarne pa so lahko tudi za navadno smreko.
Iz Rusije se na zahod vztrajno širi tudi sibirska svilena kokljica. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se prehranjujejo v krošnjah jelk, macesnov, smrek in borov. ZGS opozarja, da lahko vrsta ob namnožitvi napade in popolnoma uniči tudi povsem zdrava drevesa, zato napadi te vrste pogosto vodijo v popoln propad celotnih gozdnih območij. Da bi vrsto v primeru vnosa čim hitreje odkrili in posledično izkoreninili, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sistematično preverja njeno prisotnost v Sloveniji, prav tako pa veljajo omejitve pri uvozu gostiteljskih rastlin in delov gostiteljskih rastlin s poreklom z območij, kjer je vrsta prisotna.
ZGS poudarja, da iz istih razlogov v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.
Ustrezno odlaganje
ZGS, ki v zadnjih letih opaža porast odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij, poziva k ustreznemu odlaganju odsluženih drevesc, s čimer lahko preprečite vnos omenjenih bolezni v gozd. Manjša odslužena drevesca je najbolje razrezati in odložiti v zabojnike za organske odpadke, večja pa odpeljati v zabojnike za zeleni odrez, ki jih najdemo v zbirnih centrih za odpadke. Odslužena okrasna drevesca lahko tudi skurite v pečeh.
Pozor na rumeno nalepko
Če želite svoj dom okrasiti z drevescem, ki je bilo pridelano v Sloveniji, bodite pri nakupu pozorni na rumeno nalepko z letnico 2021 in napisom “Darilo gozda vašemu domu”. Nalepke lastnikom gozdov ter nasadov okrasnih drevesc izdaja ZGS.
Drevesca, pridelana v Sloveniji, ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in omenjenih bolezni, obenem pa imajo najmanjši ogljični odtis. Kot opozarja ZGS, so bila drevesca z rumeno oznako, pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. ZGS sicer beleži upadanje števila letno oddanih nalepk, iz česar sklepajo, da so za kupce tujerodne vrste vseeno nekoliko bolj zanimive.
Lastniki gozdov ali plantaž na kmetijskih površinah lahko rumene nalepke pridobijo na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk je zanje brezplačnih, za večje število pa morajo plačati 36 centov na nalepko.
Omejitve tudi pri nabiranju mahu
Kot opozarja gozdarska inšpekcija, je okrasna drevesca v gozdu dovoljeno sekati le na podlagi odločbe, ki jo lastniki gozdov ali plantaž pridobijo na ZGS. Vsako drevesce mora biti med prevozom in v prodaji opremljeno z nalepko tekočega leta, medtem ko so brez nalepke lahko le v lončkih rastoča drevesa, tujerodne drevesne vrste in uvožena okrasna drevesa, če ima prodajalec potrdilo, da ima plantažo takih dreves v tujini ali potrdilo o nakupu.
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. V gozdu je za lastne potrebe dovoljeno pobrati največ dva kilograma mahu dnevno, s tem, da na eni površini ne smemo pobrati več kot petino vsega mahu. Za neupoštevanje omenjenih omejitev so po zakonu o gozdovih predpisane denarne globe za posameznike, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb, ki se gibajo med 150 in 20 tisoč evri.
Kot so za N1 sporočili z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, je gozdarska inšpekcija z nadzorom letos začela 13. decembra, nepravilnosti pri pridobivanju okrasnih drevesc in mahu ter prodaji okrasnih drevesc pa do sedaj še ni zabeležila.
