Turizem po dveh letih epidemije in z njo povezanih zapiranj javnega življenja ter omejitev znova cveti. Na začetku glavne turistične sezone so imeli nastanitveni obrati pet odstotkov več nočitev kot v rekordnem letu 2019. Kar 40 odstotkov vseh nočitev je bilo v gorskih občinah, kjer se po dveletni turistični krizi spopadajo z drugimi težavami. Visoko število turistov in dnevnih obiskovalcev v destinacijah z zastarelo infrastrukturo povzroča težave. Drugačna struktura gostov in več potovanj z avti in avtodomi posledično pomeni tudi več prometa, težav za lokalno prebivalstvo, pa tudi kršitev, saj se nekateri gostje ne držijo osnovnih pravil in kampirajo skorajda povsod.

Po zadnjih podatkih statističnega urada turizem v Sloveniji znova cveti. Na začetku glavne turistične sezone so v nastanitvenih obratih zaznali 952.000 prihodov turistov in 2,7 milijona njihovih prenočitev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leto prej in pet odstotkov več kot leta 2019, ki je bilo za turizem rekordno. Prenočitev domačih gostov je v primerjavi z lanskim letom več kot pol manj, a tuji gostje so ustvarili že več kot dva milijona prenočitev, kar je toliko kot pred epidemijo. Kar 40 odstotkov vseh prenočitev je bilo v gorskih občinah, kjer pa se spopadajo s svojevrstnimi težavami.

“Kar naprej stojimo v gneči”

Visoke številke turistov razgaljajo težave zastarele infrastrukture, ki ni sledila razvoju turizma. Na Bledu in v Bohinju tako opozarjajo, da je blejska obvoznica, ki bo preusmerila promet skozi mesto, nujna. Potrebujejo tudi dodatna parkirišča.

“Predstavljajte si, da želite nekam, pa nikamor ne morete, ker vse stoji. Kar naprej stojimo v gneči,” pravi Blejka, ki dela v enem od tamkajšnjih družinskih hotelov. Turistov gneče ne motijo, prizna pa, da te motijo domačine, čeprav živijo od turizma. “Če zdaj pogledam skozi okno, ne vidim gneče, ampak na začetku Bleda gotovo vse stoji,” pove, ko smo jo poklicali. Njene trditve potrdi spletni portal promet.si, ki kaže zastoje na cesti Lesce–Bled. Dnevne poletne gneče so po njenih izkušnjah najhujše v dopoldanskih in popoldanskih urah, po poletni sezoni se tudi to umiri, gneče pa so večje le še ob koncih tedna, pripoveduje. Kot pravi, je avto zamenjala za kolo ali moped, ker trenutno ni šole in nimajo težav s prevozi otrok v šolo, odhode v trgovino načrtuje v zgodnjih jutranjih urah ali pozneje popoldan, “da bi šli na kakšen družinski sprehod okoli jezera, nam pa ne pade na pamet”.

Maja Uran Maravić, ki poučuje na Fakulteti za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, pravi, da je urejanje infrastrukture ključno za uspešno upravljanje turističnih tokov. “Pojav prekomernega turizma po mojem mnenju in mnenju svetovne turistične organizacije ni stvar tega, da je gostov preveč, ampak slabega upravljanja turističnih tokov.” Kot dober primer urejanja infrastrukture navaja Ljubljano, ki jo je postopoma urejala, točke, ki zanimajo turiste, pa so razpršene.

“Bled in Portorož, ki imata veliko dnevnih obiskovalcev, ne samo turistov, saj predvsem dnevni obiskovalci ustvarjajo velik pritisk, sta primera destinacij, v katerih se infrastruktura desetletja ni urejala,” še poudarja in dodaja, da imajo destinacije ob tem še dve možnosti za upravljanje turističnih tokov: omejitev števila gostov ali dvig cen, tako da destinacija postane manj zanimiva, a o tem vsi deležniki odločajo sami. “Na koncu gre vedno za kombinacije. Povpraševanje se prilagodi ponudbi. Veliko gostov gre do Bohinjskega jezera, ker je tam dostop do vode, ker se tam hladijo, je pa res, da je to nekakšen poseg v naravno danost. Določeni naravni parki po svetu imajo omejene dostope. To je stvar dogovora med deležniki na destinaciji. Druga stvar je ureditev infrastrukture.

Tina Kosec/BOBO

Obisk turistov bo moteč za lokalno prebivalstvo, če infrastruktura ne bo urejena. Tožiti, da so zastoji na Bledu, medtem ko se desetletja ne uredi obvoznice, je nesmiselno, še pove in poudari, da ima trajnost tri komponente: okoljsko, družbeno in ekonomsko. “Pri nas se ves čas poudarja okoljsko, pozablja pa na družbeno, ki je prav tako pomembna, razvoj pa mora biti vedno sprejemljiv tudi za lokalno prebivalstvo. Tu je tudi odgovornost podjetij, ki morajo vračati lokalnemu okolju. Vsi, ki služijo na račun turizma, pozabljajo, da v njem prodajamo naravne in kulturne danosti, ki so v lasti vseh nas, in prav je, da podjetja vračajo. Ne v smislu, da del dobička razdelijo ljudem, ampak na druge načine: tudi če “samo” obnovijo neko otroško igrišče, na katerem se igrajo lokalni otroci, sponzorirajo lokalno društvo itd. Profesorica omenja tudi, da naj bi bil del turistične takse namenjen razvoju ponudbe. “Če bi se zadnjih 40 let vsaj pol takse namenjalo za razvoj infrastrukture, bi jo verjetno že imeli. Ampak očitno ni politične volje.”

“Pločevine je preveč, ne ljudi”

Po podatkih Turizma Bled so letos imeli že več kot 200 tisoč nočitev, kar je malo manj kot leta 2019, pripoveduje vršilka dolžnosti direktorice Turizma Bled Romana Purkart. “Ob trajnostnem razvoju, ki ga implementiramo, smo najprej prepričevali domačine, naj se manj vozijo z avti in tako naprej, kar je bilo dobro sprejeto, zdaj pa enako pričakujemo tudi od gostov. Pokazalo se je, da zgolj to ne bo dovolj,” razlaga sogovornica in dodaja, da je pomembno še, da danes ljudje potujejo drugače.

Nov radar v coni 30 ujel že več kot 3.000 kršiteljev

Slovenija

27. Avg 2022 23

Slovenija

27. Avg 2022 23

Blejska robotska natakarja pravi hit, kupili so jih še 27

Magazin

28. Avg 2022 7

Magazin

28. Avg 2022 7

“Ljubljana ni mesto za ljudi, ki nimajo veliko denarja”

Nepremičnine

28. Avg 2022 9

Nepremičnine

28. Avg 2022 9

“Gostje letos prihajajo z avti, tudi zaradi varnostnih okoliščin, kar je pokazalo, da Julijske Alpe potrebujejo zunanja parkirišča z urejenimi avtobusnimi prevozi po destinacijah, Bled pa južno obvoznico.”

Ob tem jasno nasprotuje omejevanju števila gostov, saj si tega ne želijo, in dodaja, da ni preveč gostov, ampak je preslaba infrastruktura: “Pločevine je preveč, ne ljudi, saj razvoj infrastrukture ni sledil razvoju turizma.” Pozivi k trajnosti, zmanjševanju mobilnosti, drugi mehki pristopi so brez razvoja infrastrukture le ukrepi za gašenje požarov, še pravi in poudarja, da potrebujejo trajnostno rešitev.

“Vse drvi v Alpe”

Blejski župan Janez Fajfar pravi, da gradnja južne obvoznice “ni več predmet debate”. Gradbeno dovoljenje je že izdano, a se je pri tem zataknilo, saj so jim na Direkciji za infrastrukturo povedali, da še ni pravnomočno, nanj je bila namreč vložena pritožba. Dokler ne bo pravnomočno, prva faza gradnje ne more steči.

Kot je razvidno iz zgornjega videa, bi cesta, ki naj bi jo gradili v treh fazah, imela šest križišč, predor, pokriti vkop, podhod, most … Z obvoznico bi se po županovih besedah več kot pol prometa preusmerilo naprej, proti Bohinju.

Razreševanje prometnih težav nameravajo nadaljevati tudi z “mehkimi” pristopi, ki jih uvajajo že zdaj: brezplačni shuttli – trenutno po Bledu vozita le dva, saj finančno še okrevajo po epidemiji, ampak jih v prihodnjih letih načrtujejo še več. “Izjemno dobro sta sprejeta, dnevno se z njima vozi okoli 600 ljudi,” pravi župan, medtem ko dodaja, da se s podobnimi težavami spopadajo v vseh alpskih državah. “Samo poglejte, vse drvi v Alpe.”

Ob očitnih posledicah podnebnih sprememb in drugačni strukturi gostov direktorica Turizma Bled meni, da bo pritiska na gorske destinacije v poletnih mesecih vedno več, saj bo na jugu Evrope enostavno prevroče.

Blejski župan ob tem poudarja, da se je struktura gostov po epidemiji spremenila. Več je evropskih gostov, načelno ostajajo dlje in porabijo več, imajo boljši odnos do okolja, saj smeti skorajda nimajo več, več pa je tudi avtodomov, ki po njegovih besedah “žal zavzamejo veliko prostora”, več kot navadni avtomobili.

V Turizmu Ljubljana pravijo, da je število obiskovalcev v prestolnici znotraj meja nosilnosti destinacije, s statističnimi rekordi se ne ukvarjajo, ampak zasledujejo strateška cilja daljšanja povprečne dobe bivanja in višanja potrošnje. V prvih sedmih mesecih leta 2022 se je tako po njihovih podatkih dolžina bivanja dvignila na 2,2. Za primerjavo: v prvih sedmih mesecih 2019 je bila 2,0. Kot enega od izzivov pa navajajo pomanjkanje kadra v turističnem sektorju.

Avtomobili ob jezeru in varovanje narave

Bohinjski župan Jože Sodja pravi, da so razmere v Bohinju nekoliko boljše kot na Bledu, a obvoznica bo pomembna za vse, ki se z Bohinjskega vozijo v službo v Kranj, Ljubljano in drugam. Kot pravi, jih letos obisk preseneča, saj je “več avtodomov, število obiskovalcev se je povišalo, velika je tudi obremenitev dnevnih gostov – tako tujih kot domačih. Imamo parkirne prostore, ki se hitro napolnijo. Te kapacitete bomo morali povečevati zunaj naselij, ne na breme lokalnih prebivalcev.” Trenutno razmišljajo o več možnostih. Ena od njih bi bila večja garažna hiša, podobna piranski, v kateri bi gostje puščali avte, do Bohinja pa bi jih vozil avtobus. Sprememba OPPN že poteka, najhitreje bi jo lahko imeli v letu ali dveh. Druga možnost, h kateri pozivajo nekateri domačini, je, da bi se promet “ustavil” pri Soteski v Bohinju, kjer bi lahko imeli večje parkirišče v bližini železniške postaje in organiziran prevoz do Bohinja, a bi se bilo treba uskladiti tudi s slovenskimi železnicami.

Kampiranje povsod

Dodatne težave v turizmu letos povzroča višje število prikolic in avtodomov. Kot meni Fajfar, ljudje po epidemiji “nočejo biti več v hotelih”. Ob tem pa priznava: “Problem so avtodomi in gostje, ki kampirajo. Imamo table, usmerjamo jih na določena mesta, izdajamo opozorila in kazni, ampak še vedno imamo težave.” Njihovi redarji so zaradi teh težav letos spisali že približno 500 glob, kar je trikrat več kot prejšnja leta.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki letos opaža izrazito povečanje števila kršitev javnega reda in miru zaradi nedovoljenega kampiranja in prenočevanja. Kot je razvidno s fotografij, ki so jih objavili na svoji spletni strani, nekateri turisti postavljajo šotore na parkiriščih, tik ob jezeru, v gozdovih in na travnikih.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki

Žiga Živulović jr./BOBO

Sodja pravi, da jih že občani obveščajo, kje opazijo improvizirane kampe, imajo tudi posebno skupino na Viberju, v kateri so tudi gozdarji in drugi domačini, ki sproti sporočajo redarstvu, kje so kršitelji.

Tudi s kranjske policijske uprave poročajo o občutno več kršitvah zaradi nepravilnega parkiranja: letos jih je bilo že 570, lani 284, leta 2020 394, leta 2019 pa 293.

Kranjska Gora s posebnimi težavami

Pristop (mehkega) omejevanja števila avtomobilov je izbrala občina Kranjska Gora, ki se sicer spopada s prometnim kaosom na cesti, ki vodi v dolino Vrata, in posebnimi težavami zaradi prestrukturiranja državne ceste. Več o tej problematiki smo že pisali v članku novinarke Neže Pušnik Zakaj okoljskemu ministrstvu ni mar za prometni kaos v dolini Vrata in drugih povezanih člankih.

Kot pove podžupan občine Kranjska Gora Bogdan Janša, gradnja parkirišča za 150 vozil v Mojstrani že poteka, skupaj nameravajo zagotoviti 350 parkirnih mest. “Število parkirišč smo na območju doline Vrat skupaj s Triglavskim narodnim parkom omejili na 200 avtomobilov,” pravi Janša. Več ne morejo dovoliti zaradi naravovarstvenih razlogov in dejstva, da so druga zemljišča v zasebni lasti. Na voljo bodo tudi druga že obstoječa, urejena parkirišča po Mojstrani. “Omejitvena številka je postavljena za vozila, ne za ljudi,” ob tem poudarja Janša in dodaja, da je dolina najbolj obremenjena med 10. uro zjutraj in v popoldanskih urah. “Torej, konic ne ustvarjajo ljudje, ki gredo v planine.”

Letni vstop vozil v dolino med majem in oktobrom je blizu 50.000, dnevni rekord pa je bil 1.200 vozil.

Trenutno opažajo, da gostje že zdaj ne upoštevajo table o zasedenosti parkirišč, več kot dve tretjini gostov kršita obvestila in avtomobile puščata zunaj dovoljenih parkirnih mest, torej ob cesti, na travnikih. “V tujini je dovolj tak znak, pri nas pa očitno nismo še pripravljeni na takšne pristope,” pravi Janša. Zato menijo, da bo edina rešitev še gradnja obračališča z zapornico, ki bi se zapirala ob zapolnitvi vseh parkirnih mest in znova odprla, ko to število pade pod določeno mejo.

osebni arhiv, Bogdan Janša

“Nekaj moramo narediti, lokalno prebivalstvo pričakuje nadaljevanje reševanja te problematike. Smo turistična občina, ampak to moramo početi vzdržno. Treba bo uvesti trajnostni način, ki bo omogočil sobivanje. Moramo razmišljati, kaj bomo pustili zanamcem,” še zaključuje Janša.

Kot pravi župan Janez Hrovat, imajo v Kranjski Gori težave tudi zaradi občasnih zapiranj karavanškega predora ob večjem številu vozil, zaradi tega se preusmerja tranzitni promet skozi Kranjsko Goro. Ob povečanih prometnih konicah namreč na avstrijski strani predor začasno zaprejo, promet proti Korenskemu sedlu pa steče po lokalnih cestah. Kot pove Hrovat, se to dogaja ob koncih tedna, ob praznikih, med sezono včasih tudi med tednom. Ocenuje, da vsaj dva meseca v letu (skupno okoli 75 dni) tak tok prometa obremeni njihovo občino. Posledično imajo domačini težave, ker se ne morejo normalno gibati, s traktorji je težko priti na cesto, kadar so dela, “ljudje tudi čez cesto težko pridejo zaradi neprekinjenih kolon”. Težava bo razrešena, ko bo končana gradnja druge cevi predora Karavanke. A kot smo poročali v članku Prometno poletje ali ko turista aplikacija preusmeri na lokalno cesto, bo na umirjanje razmer treba še kar nekaj časa čakati, saj bo druga cev končana leta 2025, nato pa bo še dve leti trajala obnova prve cevi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.