NIJZ v 14. valu spletne raziskave o vplivu pandemije covida-19 na življenje zaznava doslej najnižji delež oseb, ki menijo, da so omejitve za zajezitev virusa močno pretirane. Med razlogi, da se nekdo ne namerava cepiti, prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov. Visok je delež oseb z vsaj eno zdravstveno težavo po preboleli okužbi.

Raziskavo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra, v devetnajstih ponovitvah. 14. val raziskave je potekal od 6. do 9. julija 2021 na vzorcu 1019 odraslih oseb.

Tokrat je 50,6 odstotka oseb menilo, da so veljavne omejitve za preprečevanje in obvladovanje širjenja virusa močno pretirane, kar je skoraj 14 odstotnih točk manj kot v 10. valu raziskave (od 9. do 12. aprila), ko je bil ta delež oseb najvišji. V 14. valu raziskave je 67,3 odstotka oseb podpiralo odprtje gledališč in kinodvoran ter 57,7 odstotka ogled športnih dogodkov v živo ob upoštevanju PCT pogoja. Dobra polovica oseb podpira uvedbo digitalnega zelenega potrdila in nadzora nad izvajanjem karantene na domu.

Slabo počutje in pomanjkanje energije

Največ zaupanja, da ustrezno obvladujejo pandemijo, imajo osebni zdravniki (povprečje 5,1 na 7-stopenjski lestvici), ki jim sledi zaupanje v bolnišnice s povprečjem 4,9. Osebe, ki so bile cepljene z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19, značilno bolj zaupajo navedenim osebam oz. inštitucijam. Raziskava kaže na velik delež oseb, ki so še najmanj en mesec po prebolelem covidu-19 imele vsaj eno zdravstveno težavo. Delež oseb, ki so imele eno zdravstveno težavo, se v zadnjih štirih valovih raziskave giblje med 49,6 do 58 odstotkov. Dve težavi je imelo med 12,5 in 17,2 odstotka oseb, pet ali več težav pa okoli 10 odstotkov. Najpogosteje navajajo slabo počutje, utrujenost ter pomanjkanje energije.

Ob tem narašča delež oseb, ki so prejele oba odmerka cepiva proti covidu-19. Teh je tokrat 43,5 odstotka, medtem ko se delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti, giblje od 27,5 do 35,3 odstotka. Največji delež oseb, ki se ne namerava cepiti, je v starostnih skupinah od 18 do 29 let in od 30 do 49 let. Kar 44 odstotkov jih je navedlo, da se ne nameravajo cepiti, kar je najvišji delež doslej. Po drugi strani pa je v 13. in 14. valu raziskave v navedenih starostnih skupinah opazen precejšen porast deleža precepljenih oseb z enim oz. obema odmerkoma cepiva proti covidu-19.

Med glavnimi razlogi, zakaj se osebe ne nameravajo cepiti proti covidu-19, prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju (73,6 odstotka), skrb za dolgoročni vpliv na zdravje (63 odstotkov) in zaskrbljenost, da cepivo ni varno (52,4 odstotka). Dobra petina anketiranih oseb je navedla, da po njihovem mnenju novi koronavirus ne predstavlja tveganja za njihovo zdravje.

V primerjavi s podatki iz 13. vala so deleži oseb, ki so poročali o vsakodnevnem ali pogostem doživljanju stresa, v 14. valu raziskave nekoliko nižji. Petina anketiranih oseb je stres doživljala vsakodnevno ali pogosto, najpogosteje v skupini od 18 do 29 let. Stres pogosteje doživljajo ženske kot moški. Najpogostejši razlog so obremenitve na delovnem mestu, zaskrbljenost zaradi morebitnih ukrepov in zaradi neresničnih informacij glede virusa.

Osebe z višjo izobrazbo so pogosteje občutile stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci, tisti s srednješolsko in nižjo izobrazbo pa stres zaradi slabih materialnih pogojev. 11,4 odstotka anketiranih oseb je imelo simptome zmerne ali hude anksioznosti, največ v starostni skupini od 18 do 29 let.