Zaskrbljujoče: slovenski najstniki z vse slabšimi rezultati v raziskavi

Profimedia

Raziskava PISA preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost slovenskih 15-letnikov. Leta 2022 je bilo glavno področje preverjanja matematična pismenost. Najnovejši podatki kažejo na splošen upad tako pri matematični kot tudi pri naravoslovni in bralni pismenosti. Dosežek iz bralne pismenosti je še vedno pod povprečjem držav članic OECD.

Znani so rezultati mednarodne raziskave OECD PISA 2022. Ta raziskava preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost slovenskih 15-letnikov.

Raziskava se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Poteka v triletnih ciklih, prvi je bil izveden v letu 2000.

V izvedbi leta 2022 je bilo glavno področje preverjanja matematična pismenost. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 6.721 dijakov in dijakinj oziroma učenk in učencev. Skupno je bilo vključenih 83 držav.

Rezultate je predstavila dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave PISA v Sloveniji s Pedagoškega inštituta.

Pri matematiki negativen trend, a še vedno nad povprečjem OECD

Povprečni dosežek iz leta 2022 je nižji kot tisti iz leta 2018. Je pa slovenski povprečni dosežek še vedno nad povprečjem držav članic OECD. V Sloveniji je lani 75 odstotkov slovenskih dijakinj in dijakov doseglo temeljno raven matematične pismenosti, kar je 5 odstotnih točk manj kot leta 2012. Slovenski dijaki so boljše reševali matematične naloge, ki so zahtevale interpretiranje in sklepanje. Najboljše dosežke beležijo na področju likov in teles. Tako kot v vseh dosedanjih ciklih raziskave razlik med spoloma v matematični pismenosti PISA 2022 v Sloveniji ni.

Bralna pismenost najnižja od leta 2006

Povprečni dosežek na področju bralne pismenosti je značilno pod povprečjem članic OECD. Dosežek Slovenije na tem področju je najnižji od začetka sodelovanja v raziskavi PISA (tj. od 2006).

V Sloveniji 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni bralne pismenosti (2. raven), kar je 8 odstotnih točk manj kot leta 2018. Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo 4 odstotki slovenskih dijakov in dijakinj. Razlika med spoloma v Sloveniji (44 točk) je še vedno med največjimi v državah članicah OECD, in sicer v prid deklet, večje razlike med spoloma so se pokazale le še na Finskem.

Pri naravoslovni pismenosti najmanjši padec

Najmanjši padec je pri dijakinjah in dijakih iz Slovenije zaznan pri naravoslovni pismenosti. Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji se pri naravoslovju še vedno umešča nad povprečje OECD.

V Sloveniji 82 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni naravoslovne pismenosti (2. raven), kar je 4 odstotne točke manj kot leta 2018. Najvišja naravoslovna znanja in spretnosti (5. in 6. raven) dosega 8 odstotkov slovenskih dijakov in dijakinj, enako kot v državah članicah OECD.

Tudi pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA 2022 beležimo značilne razlike med spoloma, in sicer je ta razlika 15 točk v prid dijakinj.

Podatki za Slovenijo kažejo, da prihaja do značilnih razlik v dosežkih glede na socialno-ekonomsko ozadje, status priseljenca in srednješolski izobraževalni program. Dijakinje in dijaki iz Slovenije so v raziskavi prav tako poročali o mednarodno primerjalno podpovprečni samoučinkovitosti pri reševanju matematičnih nalog, o podpovprečni kakovosti odnosov z učitelji na šoli, in podpovprečni opori s strani učiteljev matematike. Obenem so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav nadpovprečno zaskrbljeni glede matematike na splošno.

“Trend moramo obrniti v pravo smer”

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da ga veseli, da se še vedno lahko uvrščamo nad povprečje OECD, kar se tiče matematične in naravoslovne pismenosti. Skrb vzbujajoče je medtem, kako rezultati na področju bralne pismenosti padajo, kar nam ne more biti v ponos, je poudaril.

Pri matematiki imamo 25, pri branju pa kar 26 odstotkov 15-letnikov, ki ne dosegajo osnovne ravni pismenosti. Gre torej za vsakega četrtega učenca v starosti 15 let. Poleg povečevanja deleža tistih, ki ne dosegajo osnovne ravni bralne pismenosti, se je razpolovil tudi delež tistih, ki dosegajo najvišjo raven, je dodal minister Felda.

V povprečju Slovenija v izobraževanje sicer vlaga manj kot druge države OECD, rezultati raziskav pa kažejo, da se moramo posvetiti tako bralni kot tudi matematični in naravoslovni pismenosti. “Trend moramo obrniti v pravo smer,” je poudaril minister.

Ne smemo pozabiti na socialno-čustveno blagostanje

“Rezultate je treba vzeti resno. Zgodili so se po pandemiji covida-19, vendar sami trendi kažejo, da to ni en in edini razlog. Dogaja se neka večja zgodba, ki jo je treba podrobneje preučiti. Rezultati nedvomno kažejo na upad znanja slovenskih dijakov in dijakinj pri vseh treh vrstah pismenosti, kaže pa se tudi, da je treba nekaj narediti na področju socialno-čustvenega blagostanja. Imamo velik prostor za izboljšave na področju medosebnih odnosov v šolah,” je številke ob koncu interpretirala dr. Šterman Ivančič.

V raziskavi so na primer preverjali tudi kakovost odnosov s profesorji na šoli. Čeprav 68 odstotkov dijakov in dijakinj meni, da jim profesorji z zanimanjem prisluhnejo ter se zanimajo za njihovo dobro počutje, se 15 odstotkov dijakov počuti ustrahovane s strani profesorjev.

Medtem ko 79 odstotkov dijakov in dijakinj čuti pripadnost do šole, se jih 14 odstotkov počuti izločene, 16 odstotkov čudne in odveč, 11 odstotkov dijakov in dijakinj pa je osamljenih. Približno 9 odstotkov dijakov najmanj nekajkrat mesečno doživlja, da se iz njih norčujejo, kar je tudi najpogostejša vrsta medvrstniškega nasilja.

Spomladi 2024 bodo znani tudi rezultati s področja ustvarjalnega mišljenja, ki je bilo del raziskave PISA prvič.

Učenci azijskih držav ostajajo najbolj uspešni

Na področju matematične, naravoslovne in bralne pismenosti so azijske države tudi lani ostale na vrhu. Nadpovprečno so se leta 2022 na omenjenih treh področjih izkazali učenci v 18 državah, na čelu je bil tako v zadnji raziskavi Singapur. Pri matematiki mu sledijo Macao, Tajvan, Hongkong, Japonska in Južna Koreja. Strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier je pri tem izpostavil, da še naprej opažajo, da “azijske države, zlasti pri matematiki, resnično prevzemajo vodilno vlogo”.