Menu Item
Po informacijah N1 naj bi vlada na četrtkovi seji potrdila spremembe zakona o obnovi. Z novelo želi ljudem, ki so jim lanske poplave in plazovi odnesli ali poškodovali domove, omogočiti ugodnejše kreditiranje in hitrejši začetek obnove oziroma gradnje.
Vlada naj bi predvidoma na četrtkovi seji potrdila spremembe zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je namenjen odpravljanju posledic lanskih avgustovskih katastrofalnih poplav in plazov. S spremembami želijo pospešiti gradnjo novih domov ter ljudem omogočiti lažje in boljše pogoje za financiranje obnove oziroma gradnje. Z novelo bodo odpravili nekatere vrzeli, ki so se v zadnjem letu pokazale v praksi.
Med drugim naj bi zakon izboljšal pogoje za najem kredita s poroštvom države. Po novem bi lahko kredit vzel ne le lastnik v poplavah poškodovane ali uničene nepremičnine, temveč tudi njegov ožji družinski član, ki ima na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče ali dokaže, da je v tej nepremičnini bival pred 4. avgustom 2023. Vendar lahko za eno nepremičnino vsi ožji družinski člani najamejo le en kredit s poroštvom države.
Kot določa že doslej veljavni zakon, fizična oseba, ki za obnovo uničene nepremičnine vzame kredit s poroštvom države, odplačuje zgolj glavnico, obresti pa v polni višini plačuje država.
Se pa na 200 tisoč evrov povečuje najvišja možna glavnica, ki je bila doslej omejena na 100 tisoč evrov. Za to je v celoti porok država. Podaljšuje se tudi možna dolžina odplačevanja kredita, s 15 let na 25 let.
Za te kredite bodo morale banke ponuditi fiksno obrestno mero, ki je vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečnega evriborja ter za 10 odstotkov nižja od siceršnje obrestne mere v redni ponudbi banke. Banka, ki se bo odločila za sodelovanje v poroštveni shemi, bo morala to objaviti na svojih spletnih straneh in obvestiti vladno službo za obnovo.
Že doslej je veljalo, da morajo biti krediti zavarovani s hipoteko ali zavarovalno polico. Po novem bo kreditojemalec lahko zastavil katerokoli nepremičnino, in ne le tiste, ki jo bo obnavljal z denarjem iz kredita.
Obseg poroštev ostaja po informacijah N1 nespremenjen, in sicer bo država za to namenila do 200 milijonov evrov. Poroštva za ta namen se lahko izdajajo do konca leta 2026.
V lanski avgustovski ujmi so vode in plazovi odnesli 40 domov, še okrog 300 družinskih hiš je postalo prenevarnih za bivanje, skoraj 9000 hiš in stanovanj pa je bilo poplavljenih.
Pridobivanje zemljišč
Novela zakona bo prinesla tudi spremembe pri pridobivanju zemljišč za nadomestitvene gradnje. Njihov namen bo lažje pridobivanje zemljišč, pospešitev postopkov lokacijskih preveritev in morebitnih sprememb občinskega prostorskega načrtovanja. S tem želijo omogočiti hitrejši začetek gradnje nadomestitvenih objektov.
V redkih primerih bodo po besedah naših virov za novogradnje namenili kmetijska zemljišča in jim spremenili namembnost. Vendar pa bodo morali za vsak tak primer zagotoviti novo kmetijsko zemljišče v vsaj enaki velikosti. Če na katerem od zemljišč, ki jim bodo spremenili namembnost, ne bodo zgradili hiš za prizadete v poplavah, bo morala občina zemljišče ponovno kategorizirati kot kmetijsko. Tako naj bi preprečili morebitno bogatenje na račun katastrofalnih ujm.
Naplavine za utrditev brežin
Že v doslej veljavnem zakonu je bila zapisana možnost, da se naplavine, ki niso onesnažene z nevarnimi snovmi, uporabijo kot gradbeni material za obnovo javne infrastrukture ter sanacijo, po novem pa je izrecno zapisano, da se lahko material porabi tudi za gradnjo in vzdrževanje vodne infrastrukture.
Kot smo pisali, je lanska ujma za sabo pustila na sto tisoče kubičnih metrov naplavin, tudi proda in lesa, ki ga med drugim že uporabljajo za utrditev rečnih brežin. Med sanacijo se je namreč izkazalo, da gre za kakovosten material, ki bi ga bilo po oceni nekaterih naših virov škoda zavreči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje