Vlada odloča o napotitvi častnikov SV na Grenlandijo. Levica za, v SD previdni

Zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa evropske države te dni na Grenlandijo pospešeno pošiljajo svoje častnike in tako na tem geostrateško pomembnem otoku krepijo prisotnost evropskega vojaškega osebja.

Uradno gre sicer za sodelovanje v vojaški vaji oziroma operaciji Arktična odpornost, a je na daleč jasno, da gre za evropski odvračalni ukrep zaradi Trumpovih groženj.

Evropski voditelji so se o krepitvi vojaške prisotnosti na Grenlandiji pogovarjali že minuli torek v Parizu, ko so se zaradi Ukrajine srečali v okviru koalicije voljnih.

Še preden so prispeli v Pariz, kjer so bili tudi njihovi ameriški kolegi, pa so sprejeli tudi izjavo v podporo Grenlandiji.

Njeno ključno sporočilo je bilo, da Grenlandija pripada Grenlandcem in da lahko o prihodnosti tega otoka odločata samo Grenlandija in Danska. To izjavo je podprla tudi Slovenija.

Evropske države, ki pošiljajo svoje častnike na Grenlandijo

Do tega trenutka so poleg Danske svoje častnike na Grenlandijo že poslali Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska.

Pričakovati je, da bodo to storile še baltske države, in kot kaže, tudi Slovenija.

Vlada namreč danes na dopisni seji odloča o tem, da Slovenija na Grenlandijo v operacijo Arktična odpornost pošlje dva častnika Slovenske vojske.

Da se je dopisna seja vlade začela, je na družbenih omrežjih v petek okoli 19. ure sporočil predsednik vlade Robert Golob, ki je ob tem znova poudaril, da "Slovenija dosledno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava pri urejanju odnosov med državami kjerkoli na svetu". Ponovno je izrazil tudi podporo prebivalcem Grenlandije in da o njenih zadevah lahko odločata izključno Danska in Grenlandija.

Dopisna seja vlade se zaključi v soboto ob 10. uri dopoldne, če bodo ministrice in ministri sklep potrdili, bosta častnika na Grenlandijo lahko odšla kmalu zatem, verjetno že prihodnji teden.

Med evropskimi državami, ki pri vaji ne bodo sodelovale, naj bi bile vzhodnoevropske države in Italija.

Kabinet premierja še v četrtek nekoliko drugače

V kabinetu predsednika vlade so za N1 na vprašanje, ali bo tudi Slovenija poslala svoje vojaško osebje na Grenlandijo, sicer še v četrtek odgovorili, da razmere pozorno spremljajo, vojaške prisotnosti pa da za zdaj ne načrtujejo.

Toda to se je do danes dopoldan, kot smo poročali, spremenilo.

Levica: Smo za, to je jasno sporočilo

Ali bodo njihovi ministri podprli napotitev častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, smo vprašali tudi koalicijski stranki SD in Levica.

V Levici pravijo, da bodo napotitev na Grenlandijo "kot evropski odvračalni ukrep ob Trumpovih grožnjah" podprli.

Dodali so, da gre za jasno sporočilo, da "Evropa varuje svojo varnost in suverenost, ne pa logike moči in izsiljevanja."

Predsednik SD pričakuje razpravo v državnem zboru, Tanja Fajon podpira

Iz stranke Socialnih demokratov pa so sporočili, da "predsednik SD poudarja, da je pri takšnih odločitvah ključna odprta in pravočasna komunikacija ter vzpostavitev širšega političnega konsenza."

Kot pravijo, gre za mirovno misijo v okviru zavezniških aktivnosti, ki sama po sebi ni sporna. "Vendar pa so vprašanja napotitev Slovenske vojske vedno občutljiva in zahtevajo temeljito razpravo ter jasna pojasnila o ciljih, obsegu in političnem kontekstu sodelovanja."

V SD še dodajajo, da je prav, da se predlog napotitve, skladno z ustaljeno prakso, obravnava v državnem zboru, predvsem na pristojnih odborih, kjer je mogoče opraviti poglobljeno razpravo in zagotoviti demokratični nadzor nad takšnimi odločitvami.

V primeru napotitve enega do dveh častnikov na vojaško vajo razprava v državnem zboru formalno sicer ni potrebna, prav tako ne medresorsko usklajevanje, zadostuje sklep vlade.

A v SD poudarjajo: "Slovenija mora pri mednarodnih varnostnih vprašanjih delovati odgovorno, premišljeno in v duhu sodelovanja. Le z odprtim dialogom, vključevanjem parlamenta in jasnim pojasnjevanjem razlogov za sodelovanje lahko zagotovimo zaupanje javnosti in legitimnost sprejetih odločitev."

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon (SD) pa je medtem za N1 dejala, da odločitev o sodelovanju dveh častnikov podpira, saj gre "za simbolično obrambe Danske in njenih vrednot."

Bela hiša: Nameščanje evropskih sil nima vpliva na Trumpove načrte

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sicer sinoči novinarjem povedala, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na načrte predsednika Trumpa o prevzemu tega avtonomnega ozemlja Danske.

V preteklih dneh je Donald Trump večkrat ponovil, da morajo prevzeti otok "zlepa ali zgrda", saj da je to v nacionalnem interesu ZDA, sicer ga bosta prevzeli Rusija in Kitajska. To je utemeljil s tem, da okoli plujejo ruska in kitajska vojaška povila.

Podatki obveščevalcev in več strokovnjakov po poročanju ameriške tiskovne agencije AP kažejo, da ruske in kitajske vojaške ladje in podmornice ne plujejo okoli Grenladije, pač pa v Barentsovem morju. Enako so za Financial Times zatrdili že nekateri nordijski diplomati.