Menu Item
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob svetovnem dnevu dostojnega dela opozorili na težave t. i. platformnih delavcev - čistilk, raznašalcev hrane, skrbstvenih delavcev in drugih -, ki pogosto nimajo delavskih in socialnih pravic. Ob tem so se med drugim zavzeli za vzpostavitev zakonskega okvira, ki bi preprečil nepoštene prakse.
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorila, da je dostojno delo končni cilj, ki ga sindikati zasledujejo za vse delavce, ne glede na to, v kakšni obliki dela delajo. “To je delo, ki pomeni varnost za zaposlenega, ki pomeni dostojanstvo pri opravljanju dela, ki je pošteno plačano, ki je varno in je trajnostno,” je pojasnila.
V nadaljevanju je spomnila na različne oblike dela v 30 letih samostojne Slovenije. Od pravila, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, so se začele najprej pojavljati razlike pri delu za določen čas, pozneje smo lahko spremljali agencijske delavce, ki so se počasi prelevili v samostojne podjetnike, v zadnjem času pa se srečujemo s t. i. platformskimi oblikami dela, ki so se posebej razrasle v času epidemije covida-19, je popisala. Prav platformsko delo so v ZSSS izpostavili kot osrednjo temo letošnjega mednarodnega dne dostojnega dela, je izpostavila Jerkičeva.
“Delavec kot pogrešljiva roba, brez vsakih pravic”
Generalna sekretarka v Sindikatu delavcev prometa in zvez pri ZSSS Saška Kiara Kumer je ocenila, da mnogim med nami platforma trenutno pomeni digitalizacijo oziroma lahek dostop do storitev, a ob tem v resnici pomeni tudi delavca, “ki je povsem pogrešljiva roba, brez vsakih pravic, brez pogodbe o zaposlitvi, v tej negotovi obliki dela pa komaj zasluži za preživetje”.
Po njenih besedah je ta tema v Evropi zelo izpostavljena, pri nas pa manjka konkretna razprava. V sindikatu si želijo, da bi ministrstvo za delo vzpostavilo splošne pogoje oziroma zaščito platformnih delavcev. Zakoni, ki v ožjem segmentu posegajo na to področje in odpirajo vrata platformnemu delu, namreč že prihajajo, je dejala in v tej luči omenila letošnji sprejem sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata multinacionalkam, kot je ameriški ponudnik aplikacije za deljenje prevozov Uber.
“Bojim se, da bodo temu zakonu sledili še ostali in da bodo razbili sam pojem, kaj delo v varni zaposlitvi sploh je. Mislimo, da je to nevarna pot, in upamo, da se bomo začeli pogovarjati o tem, kaj je platformno delo, ter vzpostavili zakonski okvir, ki bo te nepoštene prakse ustavil,” je sklenila.
“Platformna podjetja se odgovornosti do delavk in delavcev izogibajo z izgovorom, da so v resnici tehnološka podjetja, čeprav je njihova primarna dejavnost storitvena – gre za taksi službe, nudenje prevozov, dostavo hrane in drugih dobrin, za čiščenje na domu, zaskrbljujoče pa je, da se platformno delo vedno bolj seli tudi na področja, ki bi morala biti del javnih storitev in to lahko vidimo predvsem v primeru skrbstvenega dela,” pa je izpostavila predsednica Sindikata Mladi plus pri ZSSS Tea Jarc.
Področje dostave hrane kot izjemno slabo regulirano
Iz raziskave tega sindikata na področju dostave hrane, v okviru katere so bili opravljeni intervjuji z raznašalci pri podjetjih Wolt in E-Hrana oziroma zdaj Glovo, je razvidno, da gre za “izjemno slabo regulirano področje”.
Nudimo brezplačno malico za vse dostavljalce in dostavljalke! Pridite na Dalmatinovo! Vsi moramo imeti zagotovljen odmor, počitek in malico! Pravice tudi za platformne delavke_ce! #MednarodniDanDostojnegaDela pic.twitter.com/FzUeY1XOsW
— Sindikat Mladi plus (@MladiPlus) October 7, 2021
Delavci delajo tudi 12 ur na dan, sedem dni na teden, za delovno opremo (kolo, motor, avto) in stroške amortizacije morajo poskrbeti sami, plača ni stalna, temveč odvisna od opravljenih ur, oddaljenosti od strank, prometa, vremena ipd. Delavci z upravo nimajo stikov v živo, za varstvo in zdravje pri delu je slabo poskrbljeno.
Delo se večinoma opravlja prek študentskega servisa ali statusa s. p. in je torej prekarizirano, pri čemer vključuje prikrite elemente delovnega razmerja, kar pomeni verjetno kršitev zakona o delovnih razmerjih.
Nudimo brezplačen servis koles za vse dostavljalce in dostavljalke! Pridite na Dalmatinovo! Vsi moramo imeti zagotovljeno varnost in zdravje pri delu! Pravice tudi za platformne delavke_ce! #MednarodniDanDostojnegaDela pic.twitter.com/ucoQvK1sPs
— Sindikat Mladi plus (@MladiPlus) October 7, 2021
Sindikati zato po navedbah Jarčeve zahtevajo, da se platformnim delavcem prizna status delavcev, s tem pa osnovne delavske in socialne pravice. Za platforme morajo veljati enaka pravila kot za druge delodajalce, kar pomeni, da morajo spoštovati kolektivne pogodbe in nacionalno zakonodajo, je dodala Jarčeva.
V ZSSS so na današnji dan platformnim delavcem simbolično zagotovili pravice do malice, do odmora in počitka, do varnosti in do organiziranja. Postavili so namreč stojnice z brezplačnimi hrano in čajem ter storitvama brezplačnega popravila kolesa in sindikalnega organiziranja.
V Woltu zanikajo, da njihovi dostavljavci delajo v slabih razmerah
Izsledki raziskave sindikata Mladi plus, po katerih dostavljavci hrane pri podjetju Wolt Slovenija delajo v slabih razmerah, ne držijo, so za STA danes poudarili v tej družbi. Izpostavili so, da so njihovi dostavljavci zadovoljni z delom in partnerstvom ter da družba ne krši zakona o delovnih razmerjih.
V Woltu so navedli, da sodelujejo s 700 tedensko aktivnimi dostavljavci v petih mestih v Sloveniji, ki delajo v povprečju od štiri do šest ur na dan. “Dostavljavci prejmejo oblačila, primerna za različne vremenske razmere, torej vodoodporne hlače, jakno, vetrovko, majice, rokavice, kape, stojalo za telefon in nahrbtnik,” so dodali.
Zatrdili so tudi, da so s svojimi dostavljavci ves čas v stiku in se jim trudijo zagotoviti vse, kar potrebujejo za dobro opravljanje svojega dela. Štirikrat na leto pri dostavljavcih izvajajo anonimno raziskavo, pri čemer preverijo, kako zadovoljni so pri svojem delu. “Kar 86 odstotkov jih je zadovoljnih ali pa zelo zadovoljnih z delom in partnerstvom,” so poudarili in dodali, da je povprečna ocena od ena do pet, s katero so dostavljavci ocenili partnerstvo, 4,16. Prav tako v Woltu, kot so povedali, skrbijo za varstvo in zdravje pri delu, vsakemu dostavljavcu krijejo tudi nezgodno zavarovanje. “Ker so vse pogodbe o zaposlitvi sklenjene v skladu s slovensko zakonodajo, kršitev zakona o delovnih razmerjih ni,” so še zagotovili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!