Menu ItemPredstavniki zdravstva so v državni zbor prinesli 7.561 podpisov za spremembo kazenskega zakonika, ki bi zdravstvenemu osebju zagotovila večje kazenskopravno varstvo v primeru fizičnega nasilja ali groženj. Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je to kamenček k urejanju razmer v zdravstvu, obenem upa, da bo sprememba zmanjšala nasilje ter da bi s tem zdravstvenim delavcem in pacientom omogočili varno obravnavo.
Predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije so skupaj z drugimi zdravstvenimi organizacijami v državni zbor prinesli 7.561 zbranih podpisov za spremembo kazenskega zakonika. Podpise so zbirali v okviru kampanje Ne nasilju v zdravstvu.
Sprememba bi zdravstvenim delavcem zagotovila večje kazenskopravno varstvo, ko bi bili žrtve napada ali groženj. V primeru sprejetja sprememb kazenskega zakonika bo nasilje nad vsakim zdravstvenim delavcem preganjano kot napad na uradno osebo.
V zdravniški zbornici za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca predlagajo zaporno kazen od šestih mesecev do treh let. Če storilec ob napadu zdravstvenemu delavcu grozi z orožjem ali nevarnim predmetom, z njim grdo ravna ali ga telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let, so zapisali v predlogu.
Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je današnja vložitev podpisov kamenček k urejanju razmer v zdravstvu. “Upamo, da bo taka sprememba nekoliko zmanjšala nasilna ravnanja v zdravstvu in omogočila tako zdravstvenim delavcem kot pacientom in drugim, ki sistem uporabljajo, varno in mirno obravnavo,” je poudarila v izjavi za medije.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je poudarila, da so medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina velikokrat v prvi bojni črti. “In so tiste, ki največkrat občutijo prvo nezadovoljstvo,” je dejala. Meni, da je vložena sprememba dokaz, da lahko s skupnimi močmi vsi zdravstveni delavci sooblikujejo bolj kulturno in manj nasilno družbo.
“Ne bomo govorili o ničelni toleranci do nasilja, ker menimo, da je v tem civiliziranem času najbolj normalno to, da smo drug drugemu človek,” je izpostavila Ažman, ki se strinja, da so časi drugačni kot včasih, nestrpnost pa žal postaja del družbe. “Prizadevamo si, da bi imeli varne delovne pogoje vsi zaposleni in tudi tisti, ki pridejo k nam po pomoč.” Po besedah Ažman bodo z zbranimi podpisi prispevali tudi delček k bolj humani in manj nasilni družbi.
Vodja kampanje Ne nasilju v zdravstvu Nena Kopčavar Guček je predstavila podatke iz leta 2019, ki kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. “Veseli nas, da so državljani prepoznali pomen in tehtnost našega predloga,” je pojasnila. “Samo v varnem okolju lahko svoje delo opravimo, tako kot znamo, želimo in zmoremo,” je dodala.
Po besedah Kopčavar Guček zdravniki in zdravstveni delavci razumejo nezadovoljstvo pacientov, a nasilje nima prostora niti v domovih niti na delovnih mestih – še posebej ne na tako občutljivih, kot je zdravstvo. “Upamo na bolj prijazno okolje za paciente, saj ne glede na to, da smo zdravstveni delavci – smo pacienti včasih vsi,” je dejala.
V nadaljevanju je nazorno predstavila, kaj bi sprememba prinesla zdravstvenim delavcem. “Pacient me lahko oklofuta, zbrca, zmerja in pljune povsem nedotakljiv. Proti njemu ne moremo ničesar. Vložim lahko le osebno tožbo, ga preganjam sama – s svojim odvetnikom in na svoje stroške,” je dejala.
Če pacient zdravstvenemu delavcu vzame življenje, če mu zlomi eno od bistvenih kosti in če dobi poškodbo, ki ogroža moje življenje – v tem primeru pregon prevzame tožilstvo. A je po besedah Kopčavar Guček blatenja in zmerjanja tudi po medmrežju preveč. Sprememba bi vnesla v družbo predvsem odvrnitveni ukrep. “Delamo na tem, da do nasilja v zdravstvu sploh ne bi prišlo, saj nikomur ne koristi,” je prepričana. Spremembe bi po njenih besedah prinesle zaščito in jasno opredelitev, kaj se lahko zgodi, če se do nekoga neprimerno obnašaš.
Cilj novega člena je tudi izenačitev položaja zdravstvenih delavcev, ki so žrtve napada ali resne grožnje v času izvajanja zdravstvene obravnave pacienta, s položajem uradnih oseb, ko te opravljajo naloge varnosti. Poudarjajo, da ni razloga za razlikovanje med posebnim kazenskopravnim varstvom uradnih oseb ter zgolj splošnim kazenskopravnim varstvom zdravstvenih delavcev ali sodelavcev.
Napad na zdravstvenega delavca je namreč zdaj kvalificiran prek splošnih kaznivih dejanj iz poglavij kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer lahka telesna poškodba), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (na primer grožnje) ali kot prekršek zoper javni red in mir.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje