Redko viden prizor iz slovenskih gozdov: medved užival v hladni kopeli (VIDEO)

Ne le ljudje, skok v hladno vodo si v poletni vročini rade privoščijo tudi živali. Nadzorna kamera je v svoj objektiv ujela redko viden prizor medvedjega uživača, ki je v bližini Cerkniškega jezera veselo čofotal in se namakal v hladni kopeli.

Visoke temperature ne prizanašajo niti živalim. Iznajdljive, kot so, pa same najdejo najrazličnejše načine osvežitve.

Fotopast je v svoj objektiv 31. julija ujela rjavega medveda, ki je čofotal, se valjal in namakal v hladni izvirski vodi v okolici Cerkniškega jezera.

Medvedi sicer menjajo dlako. Poletni kožuh pa jim nudi manj izolacije, zato se lahko bolje ohladijo. Kljub temu pa so temperature včasih tudi zanje nevzdržne, zato se pogosto okopajo v kakšni kaluži, mlaki, reki ali izviru, je za N1 pojasnil Rudi Kraševec, biolog in ekolog Notranjskega parka. “A tak prizor le redko uspemo ujeti na kamero,” je navdušeno pristavil.

Fotopasti v Notranjskem parku uporabljajo za naravovarstveni nadzor in za spremljanje zavarovanih vrst. Kamera ima senzor, ki zazna gibanje in ko zazna žival, prične snemati.

Medvedi se poleti ob visokih temperaturah tudi sicer bolj lenobno potikajo po gozdu. Izogibajo se vročim predelom, se ustavijo in počijejo v kakšni senci, bolj pa so aktivni v hladnejšem delu dneva.

V Sloveniji živi kar nekaj rjavih medvedov, vendar pa je nemogoče, da bi na takšen prizor kopanja naleteli v živo v naravi. Medved je namreč plaha žival, ki se človeku umakne, če se le more, je še dejal Kraševec in nadaljeval, da gre kljub njegovi navidezni ljubkosti za divjo žival, ki lahko v določenih okoliščinah tudi napade človeka.

Iz spoštovanja do medveda in do drugih gozdnih prebivalcev je dobro upoštevati nekatera priporočila, da se izognemo srečanju, opozarja. Sploh če se odpravljamo na območje Kočevskega in Notranjske, kjer je medvedov več. Živali v naravi ne smemo hraniti, vse smeti skrbno pospravimo za seboj, štirinožne prijatelje pa imamo na povodcu.

Če srečamo medveda, je pomembno, da ostanemo mirni, medvedu pa se ne približujemo in mu pustimo prostor, da sam najde najboljšo pot za pobeg. Sami pa se počasi ritensko umaknemo v smer, iz katere smo prišli, še zaključi Kraševec.