Menu Item
Ministrstvo za kulturo je pojasnilo, da bo v kampanji pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke pojasnjevalo zakon, zakaj je ta nujen in dosedanji neprimeren. "Če nov zakon na referendumu ne bo potrjen, bo obveljal star zakon, ki je neuporaben in nima kriterijev, kako podeljevati dodatke," je izpostavil državni sekretar.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je dan pred začetkom uradne kampanje pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke pojasnil, da bo ministrstvo v kampanji predvsem pojasnjevalo, zakaj je zakon nujen.
O tem, kaj prinaša zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, o katerem opozicijska SDS zahteva zakonodajni referendum, je državni sekretar na ministrstvu za kulturo pojasnil: “Vse.” Kot je navedel v izjavi za medije, dosedanji zakon namreč omenja le, da se najbolj zaslužnim posameznikom podeli nagrado, drugih kriterijev in meril pa ne vsebuje.
“Medtem nov zakon jasno določa, kdo je upravičen, kdo lahko zaprosi za dodatek k svoji pokojnini,” je izpostavil. Na podlagi izpolnjenih pogojev o prejemu posameznih najvišjih državnih nagrad in izpolnjeni pravici do pokojnine pa lahko torej posameznik poda vlogo za prejem dodatka, je dan pred začetkom uradne kampanje pred referendumom dejal Rusjan.
Izjemne pokojnine trenutno prejema 83 ljudi
Na podlagi dosedanjega zakona sicer država izjemne pokojnine po Rusjanovih besedah izplačuje 83 posameznikom, od tega je 33 takšnih, ki takšno pokojnino prejemajo kot dediči. Medtem nov zakon dedovanja dodatka k pokojnini ne predvideva.
Glede na analizo prejemnikov posameznih nagrad v zadnjih 30 letih pa ministrstvo predvideva, da bo število prejemnikov ob uveljavitvi novega zakona “relativno nizko”. Ocenjujejo, da bi bilo takih prejemnikov približno 100 letno, “kar pa je dejansko 190.000 evrov letno več, kar je v primerjavi s stroški referenduma precej nizka številka”, je navedel Rusjan.
Predlagateljica referenduma SDS medtem navaja izračun, da bi dodatek prejemalo med 100 in 200 posameznikov letno. V primeru 100 prejemnikov bi po njihovih preračunih država za to letno odštela 1,14 milijona evrov.
SDS napovedala intenzivno kampanjo
V SDS napovedujejo intenzivno kampanjo. Menijo, da je oditi na referendum ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost državljanov. Prepričani so v zdravorazumsko odločitev volivcev, v pozivih Svobode k bojkotu pa vidijo “šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev”. S petkom, ko se bo začela uradna kampanja pred referendumom, pa vabijo volivce k spremljanju njihovih aktivnosti.
“Nagrade se podeljujejo v visoki starosti”
Rusjan pa je v današnji izjavi izpostavil še, da bo višina letnega zneska odvisna tudi od števila let, ko bo posameznik užival tak dodatek, starosti in pogojev dela v karieri posameznega umetnika. “Treba je upoštevati tudi to, da se te najvišje nagrade, se pravi za življenjsko delo, velikokrat podeljujejo v visoki starosti. Lanski nagrajenec je žal v istem letu preminil, zato tukaj ne gre mehansko računati, da se bo kar nekaj povečevalo, to je nerealno,” je ponazoril Rusjan.
S takšnimi pojasnili bo ministrstvo nastopalo tudi v sami kampanji, odgovore na najpogostejša vprašanja pa so objavili tudi na spletni strani ministrstva.
Skladno s prakso, ki je sledila odločitvi vrhovnega sodišča o razveljavitvi prvega referendumskega glasovanja o drugem tiru leta 2018, lahko namreč vlada kot organizator nastopa le, če volivcem predstavi argumente za in proti. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča pa so ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje