Odbor za pravosodje s petimi glasovi za in devetimi proti predloga poslanske skupine NSi za razpis posvetovalnega referendum o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi ni ocenil kot primernega. V razpravi je opozicija trdila, da skuša koalicija blokirati konkretno preiskavo, koalicija jim je očitala, da zlorabljajo institut referenduma.
V imenu predlagatelja je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič razložila, da so posvetovalni referendum predlagali, ker novela zakona o parlamentarni preiskavi prinaša mehanizem, po katerem v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave v Uradnem listu lahko več upravičencev zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče.
“V tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno parlamentarno preiskavo,” je poudarila Čadonič Špelič. Prepričana je, da spremembe otežujejo ustanavljanje parlamentarnih preiskav med aktualnim mandatom, kar kot predstavnica opozicijske stranke razume kot poskus discipliniranja opozicije in državnega sveta.
Predlagano referendumsko vprašanje je po mnenju zakonodajnopravne službe zahtevno, saj je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu volivce sprašuje, ali so za sprejetje zakona, v drugem pa se nanaša na možnost zadržanja izvajanja parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča glede akta o odreditvi parlamentarne preiskave, je v imenu zakonodajnopravne službe dejal Dušan Štrus.
Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj je potrdila, da je področje parlamentarne preiskave eden najpomembnejših mehanizmov zagotavljanja parlamentarne demokracije. Spomnila pa je, da predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi v zakonodajo vnaša dve odločbi ustavnega sodišča iz leta 2021, po katerih se s parlamentarno preiskavo ne sme posegati v neodvisno odločanje sodstva in neodvisno delovanje državnih tožilstev v zadevah konkretnih kazenskih pregonov.
Predlog novele pa uresničuje še starejšo odločbo iz leta 2011 glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij kot prič ter njihove izločitve kot članov teh komisij. Kokalj meni, da je treba te odločbe čim prej uresničiti.
Poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič je v razpravi opozorila, da predlog novele ne bo veljal za že odrejene parlamentarne preiskave, tudi za “famozno Gen-I Star solar parlamentarno preiskavo” ne. Zato se ne more znebiti občutka, “da gre za zelo evidentno in ponovno zlorabo instituta posvetovalnega referenduma”.
Čadonič Špelič ji je odgovorila, da je bil predlog novele v parlamentarno proceduro vložen sočasno z zahtevo za to preiskavo in to po skrajšanem postopku. “Nekomu se je zelo mudilo,” je presodila.
Tudi poslanec SDS Jože Tanko je prepričan, da skuša koalicija z predlogom novele blokirati parlamentarno preiskavo glede podjetij Gen-i, Star Solar in domnevnim financiranjem volilna kampanje stranke Svoboda.
Predsedujoča odboru Lena Grgurevič (Svoboda) je pojasnila, da odbor o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma v tej fazi postopka ne odloča niti ne more posegati v njegovo vsebino. Če bo DZ sprejel sklep za razpis posvetovalnega referenduma, tedaj bo odbor na eni od naslednjih sej oblikoval predlog odloka o njegovem razpisu, je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje