Menu Item
Projekt JEK2 se nadaljuje ne glede na to, da referenduma o njegovi izgradnji novembra ne bo. Vlada kot ključen naslednji korak napoveduje poseben zakon o JEK2. Da želijo biti vključeni v aktivnosti, ki zadevajo najdražji energetski projekt v zgodovini samostojne Slovenije, že dlje opozarjajo predstavniki civilne družbe, a so za zdaj naleteli na zaprta vrata.
Potem ko so se parlamentarne stranke zedinile, da referenduma o izgradnji JEK2 konec novembra ne bo, se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za projekt. Kot kaže, odpoved referenduma ne pomeni nič posebnega. Vladna koalicija bo nadaljevala s pripravo posebnega zakona o JEK2, investitor Gen energija pa z delom na razvoju projekta. Da želijo biti vključeni v aktivnosti, ki zadevajo najdražji energetski projekt v zgodovini samostojne Slovenije, opozarjajo tudi predstavniki civilne družbe, a so za zdaj naleteli na zaprta vrata.
Predsednik vlade Robert Golob je v torek po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Washingtonu povedal, da so ves čas govorili, da bo končna odločitev o drugem bloku jedrske elektrarne Krško sprejeta v naslednjem mandatu, to je leta 2027 ali 2028. “Verjamem, da bo takrat tisti odločilni referendum. Ta referendum (predviden za 24. novembra letos, op. p.) je bil na nek način izsiljen z enostransko pobudo SDS. Ta isti SDS je sedaj enostransko umaknil svojo pobudo in nam res ni do tega, da bi se na tem projektu lomila politična kopja, ker je enostavno prevelik, preveč pomemben in prezahteven, da bi se na njem šli politike,” je dejal Golob. Odločitev poslanskih skupin za umik referendumske pobude pa je označil za pravilno.
“Na novembrskem referendumu bi se državljani lahko opredelili do tega, ali naj se Slovenija aktivno pripravlja z investicijami v dokumentacijo projekta, v raziskovalno dejavnost in v razvoj kadrov, ki mora potekati, preden pride do končne odločitve,” so danes dejali v kabinetu predsednika vlade in dodali, da je za premierja pomembno, da se projekt pripravlja na transparenten način in da priprava vsebuje tudi vse jasne podatke o financiranju. “In šele takrat bo mogoče sprejeti dokončno odločitev,” so pojasnili.
Zdaj bodo spisali zakon
Ko je pred dvema tednoma Slovenijo obiskal direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi, je premier Golob najavil oblikovanje zakona o pripravi projekta JEK2. Kot cilj tega zakona je izpostavil ustrezne varovalke, ki bodo omogočale pregledno in strokovno odločanje pri projektu. “Zakon je edini način, če se želimo približati temu, da bo projekt učinkovito izpeljan in da se zgodba Teša 6 ne bo ponovila,” so v premierjevem kabinetu.
Tudi vodja poslancev Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v ponedeljek dejala, da bodo po preklicu referenduma zdaj “vse napore vložili v pripravo zakona o pripravi projekta JEK2”. Podobno je finančni minister Klemen Boštjančič v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija izjavil, da “že od začetka delovanje te vlade poudarjamo, da gre za specifičen projekt, ki zahteva vrsto varovalk, tudi poseben zakon, to smo celo zapisali v koalicijsko pogodbo in to je zdaj naslednji korak, ki se bo zgodil”. Kot žalostno je ocenil, da “se je v zadnjih tednih začelo to vprašanje izrabljati v poceni politične namene” in dodal, da gre za tako velik projekt, da bi morali doseči vsaj minimalni konsenz med političnimi strankami glede zakona in nujno potrebnih mehanizmov kontrole.
Za projekt je zadolžen državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, ki vodi delovno skupino vlade za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 (VDS JEK2).
Iz Golobovega kabineta so danes sporočili, da naj bi zakon vseboval “določila o vzpostavitvi projektnega podjetja, postopku strateškega odločanja na projektu, določila o nadzoru nad projektom, vključno s civilnim nadzorom, ter določila, vezana na specifike projekta pri različnih procesih in postopkih”. Dodali so, da bo zakon “zagotovilo, da se bo priprava projekta do sprejema dokončne investicijske odločitve vodila na pregleden, strokoven in učinkovit način”.
Naši vprašanji, kdo bo prevzel odgovornost za pomanjkanje zadostnih informacij v zvezi s projektom, kar je vodilo v nezaupanje javnosti in odpoved referenduma, ter ali bo državni sekretar Danijel Levičar odstopil oziroma bo razrešen, so v Golobovem kabinetu ignorirali.
Za pripravo posebnega zakona za JEK2 so pred meseci ustanovili še ožjo delovno skupino, v kateri so predstavniki štirih ministrstev, uprave za jedrsko varnost in Gen energije.
“Glede na to, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pristojno za področje jedrske energije, je v omenjeni skupini tudi predstavnik MOPE,” so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Bojan Kumer. Poudarili so, da bo MOPE v okviru skupine predlagalo, da se v izhodišča za zakon vključi tudi določene varovalke: strožje protikorupcijske klavzule, civilni nadzor nad pripravo in izvedbo projekta ter način sprejemanja nadaljnjih odločitev v zvezi z izvajanjem projekta. “Na MOPE menimo, da bo primeren trenutek za odločanje o projektu na referendumu nastopil po tem, ko bodo znane dokončne investicijske odločitve. Zato bomo tudi v okviru skupine predlagali, da se že v zakonu predvidi preverjanje volje ljudstva z referendumom,” so zapisali na ministrstvu, pristojnem za energetiko.
Kdo bo lahko soodločal?
Medtem ko oblast obljublja transparentnost nadaljevanja projekta in vključujoč pristop, pa doslej z dejanji tega ni pokazala.
Mladi za podnebno pravičnost (MZPP), ki ne nasprotujejo jedrski energiji, so skupaj z drugimi civilnodružbenimi organizacijami že maja opozorili, da “vse, kar smo doslej videli v zvezi s projektom JEK2, kaže na nedemokratično in netransparentno držo politike”. Že takrat so poudarili, da je bila civilna družba pri obravnavi resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in predloga za posvetovalni referendum povsem preslišana, zato so zahtevali odstop Danijela Levičarja. “Državni sekretar bi lahko kot glavni koordinator projekta vplival na to, da se predlogi izboljšav upoštevajo med javno obravnavo ali obravnavo v DZ, bil je prisoten na seji DZ, a je ob vsem tem molčal. S tem je dal tiho podporo netransparentnemu in nestrokovnemu vodenju projekta,” so poudarili pred skoraj pol leta.
Svoje zahteve MZPP po, kot pravijo, “blamaži zadnji tednov”, ponavljajo in skupaj z drugimi organizacijami ponovno pozivajo ne le k odstavitvi Levičarja, ampak tudi k ukinitvi funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program in premisleku o tem, da bi v kabinetu predsednika vlade uvedli funkcijo sekretarja za pravičen in naravi prijazen energetski prehod. Nevladne organizacije so k odstopu pozvale tudi Natašo Avšič Bogovič, Tomaža Lisca in ostale poslance, ki so se dogovarjali o “izigravanju zakonodaje”.
“Zahtevamo, da tako pri pripravi zakona, kot pri vseh drugih postopkih v zvezi s projektom, sodeluje širša civilna družba – nevladne organizacije, znanstveniki, GZS, sindikati in drugi deležniki,” poudarja Izidor Ostan Ožbolt iz MZPP in dodaja, da želijo mnogo bolj transparenten, strokoven in vključujoč proces. Namesto analiz, ki jih pripravlja investitor sam, pa želijo “analize, katerih okvir bo pripravila širša strokovna in civilna družba, razpis zanje naj objavi strokovna institucija, na primer Slovenska akademija znanosti in umetnosti, plača pa država.”
Poudarjajo tudi, da mora država poleg scenarija o JEK2 predstaviti še vsaj eno alternativo. “Vse to je pogoj za to, da bi se lahko leta 2027 ali 2028 informirano odločali na referendumu,” pravi Ostan Ožbolt, ki poudarja, da referendum potrebujemo, in to zakonodajnega in zavezujočega. “Da če bodo ljudje na referendumu za, to pomeni za. Če bodo proti, pa to pomeni, da projekta JEK2 ne bo,” pojasnjuje.
Mladi za podnebno pravičnost so že pred časom povedali, da želijo sodelovati v Levičarjevi delovni skupini, a so jih zavrnili. Kot je Levičar pojasnil v zadnji Tarči na TV Slovenija, so “člani vladne delovne skupine, ne jaz, ampak člani, presodili, da nevladne organizacije v vladni delovni skupini nimajo kaj iskati”. Ta odločitev je zabeležena tudi v zapisniku julijskega sestanka delovne skupine. “Člani in aktivni udeleženci so se strinjali, da nevladnih predstavnikov ni primerno vključevati v vladno delovno skupino. So se pa tudi strinjali, da se vsaj delno poskusi ugoditi njihovemu predlogu in se jih vključiti kam drugam, kjer se jim lahko predstavlja aktualne teme ter deli informacije,” je zapisano.
Kot je razvidno s spletni strani, so člani delovne skupine sicer res predstavniki različnih ministrstev in uprave za jedrsko varnost. Toda kot aktivni udeleženci v delovni skupini sodelujejo tudi predstavniki državnih podjetij, med njimi generalni direktor Gen energije Dejan Paravan, direktor Elesa Aleksander Mervar in predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer. Poleg tega pa je iz zapisnikov razvidno, da na seje vabijo tudi druge. Na omenjeni julijski seji je denimo jedrski fizik Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan (IJS) predstavil izhodišča in tujo prakso glede kadrov, ki so “ključno tveganje projekta JEK2″, izhaja iz (sicer skopega) zapisnika sestanka. Na eni od sej je bil tudi Luka Snoj, še en jedrski fizik z IJS.
“V MZPP smo v marcu in aprilu na vlado naslovili skoraj 20 strani konkretnih predlogov demokratizacije delovne skupine, boljše komunikacije z javnostjo, vzpostavitve civilnega nadzora, lasten predlog referendumskega vprašanja in izboljšanja resolucije o rabi jedrske energije. S slednjim bi zagotovili okvir upravljanja s projektom, ki bi zagotovil transparentno ter ekonomsko, socialno in okoljsko vesten razvoj projekta JEK2. Politika ni upoštevala niti enega predloga,” opozarja Izidor Ostan Ožbolt in dodaja, da so zavrnili tudi njihov predlog referendumskega vprašanja, ki sta ga podprla tako predsednica republike Nataša Pirc Musar kot minister za energijo Kumer “in ki bi razrešilo manipulativnost in nejasnost obstoječega predloga”.
Predstavnik Mladih za podnebno pravičnost opozarja še, da je bil glavni argument zavrnitve sodelovanja civilne družbe, strokovnjakov, sindikatov in gospodarstva v vladni skupini ta, da takšna razširitev in nadzor nista predvidena v samem aktu o ustanovitvi skupine. “Kot da akt ni političen dokument, ki se ga lahko spreminja ob zadostni politični volji,” pravi in dodaja, da “glede na blamažo, ki si jo je skozi celotno leto privoščila politika” ob odstopu odgovornih pričakujejo tudi radikalno spremembo delovanja vseh vpletenih, več transparentnosti in strokovnosti. Odstop odgovornih ter sprejetje zahtev širše civilne družbe je po njegovih besedah “zgolj prvi korak v smeri spremembe poteka dogodkov in gradnje izgubljenega zaupanja državljanov”.
Referendumsko vprašanje, ki so ga predlagali MZPP: “Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor?”
Kakšna je vloga Gen energije?
Pri pripravi zakona bo imela pomembno vlogo Gen energija, katere predstavnik sodeluje v ožji delovni skupini.
GEN energija je že pred časom začela pripravljati tudi strokovne podlage oziroma izhodišča za pripravo zakona. “Družba GEN energija je kot skrbna gospodarska družba in nosilec projekta JEK2 načrtovala pripravo strokovnih podlag in identifikacijo ustreznih zakonskih vsebin, ki bi bile potrebne zaradi obsega in narave projekta JEK2, tako z vidika optimizacije postopkov kot tudi z vidika dodatnih civilno-strokovnih nadzorov,” so navedli. In dodali, da je takšno postopanje običajno pri vodenju večjih infrastrukturnih projektov tako v Sloveniji (izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, izgradnja drugega tira Divača–Koper) kot tudi v tujini. “Namen družbe GEN je bil pripraviti strokovne podlage, in ne zakona samega, ter jih posredovati pristojnim državnim organom,” so poudarili.
Zato so sklenili pogodbo s profesorjem Rajkom Pirnatom oziroma njegovim Inštitutom za javno upravo, ki je bil izbran kot ekonomsko najugodnejši izvajalec. “Dela po pogodbi so bila predčasno prekinjena, ker je ožja delovna skupina v okviru vladne delovne skupine sporočila, da bo strokovne podlage pripravila sama. Izvajalec je zato prejel delno plačilo v znesku 7.335 evrov brez DDV,” so sporočili z GEN energije.
In kaj za GEN energijo pomeni odpoved referenduma? “V družbi GEN energija kot tudi v širši energetski stroki se s strateškim projektom JEK2 ukvarjamo že skoraj 20 let. Pripravljene so številne strokovne podlage, ki bodo olajšale končno odločitev o projektu, do katere pa je še nekaj korakov v postopku. V družbi GEN energija ostajamo trdno prepričani, da je za dolgoročno stabilno oskrbo z domačo nizkoogljično električno energijo kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije edina prava rešitev, ki hkrati zmanjšuje uvozno odvisnost,” so zapisali in dodali, da bodo delo na razvoju projekta nadaljevali skladno z odločitvami in usmeritvami lastnika SDH. “V nadaljevanju bomo, kot doslej, vodili odprt dialog z deležniki projekta in zainteresirano javnostjo s ciljem, da bodo pravočasno pripravljene vse potrebne strokovne podlage za sprejem končne investitorjeve odločitve,” so poudarili.
Svoja stališča predstavljajo javnosti tudi v obširni oglaševalski kampanji. Skupaj so za grafične storitve, spletno predstavitev projekta, terenske predstavitve projekta, video vsebine, promocijski material in oglaševanje letos plačali 559.539 evrov.
“Oglaševanje smo izvedli skladno z našim medijskim načrtom in ga zaključili v preteklem tednu, kot je bilo tudi načrtovano,” so sporočili iz Gen energije. Zaključek oglaševanja so torej predvideli za konec prejšnjega tedna, ne glede na to, da bi se kampanja pred referendumom, če bi ta bil, začela šele ta teden.
Pogodba s podjetjem Pristop, ki so mu doslej izplačali 118.266 evrov, vključno z DDV, pa ni neposredno povezana z JEK2 ali referendumom, pravijo. Dodajajo, da še vedno potrebujejo svetovanje na področju korporativnega komuniciranja, zato se sodelovanje s Pristopom nadaljuje. “Poudarjamo, da je to skupni strošek storitev za različne vsebinske sklope – tako korporativno komuniciranje kot tudi druga področja, od projekta JEK2 do vlaganj v obnovljive vire energije, trgovanja z električno energijo in tako naprej,” so še sporočili iz državnega podjetja GEN energija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje