Referendumske sage še ni konec: zagovorniki zakona tudi na vrhovno sodišče

Državna volilna komisija (DVK) je ugovor volivca Bogdana Biščaka 8. decembra zavrgla, ker je ocenila, da ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju. Ugovor več volivcev in članov društva Srebrna nit - Združenja za dostojno starost, tako Irene Žagar, Andreja Pleterskega, Dušana Kebra in Igorja Pribca, pa je zavrgla, ker je prispel po poteku roka.

Vendar pa bodo Biščak, Pleterski, Keber in Pribac, pa tudi članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič danes vložili tožbo na vrhovno sodišče, je za STA danes napovedal Biščak.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč določa, da lahko vsak volivec v 15 dneh po objavi uradnega izida glasovanja na referendumu v Uradnem listu vloži tožbo na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu.

DVK je uradni izid referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je bil 23. novembra, objavila v Uradnem listu 9. decembra.

Biščak, Pleterski, Keber in Pribac so že v ugovoru, naslovljenem na DVK, izrazili prepričanje, da so bile v referendumski kampanji nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka. V kampanji so namreč proti zakonu nastopile organizacije in osebe, ki se niso registrirale kot organizatorke referendumske kampanje. Nekatere organizacije in posamezniki so kampanjo izvajali v javnih zavodih in verskih objektih.

Po njihovem mnenju sta kampanjo nesporno organizirali tako Rimskokatoliška cerkev (RKC) kot Zdravniška zbornica Slovenije. RKC je to storila z objavami prek svojih medijev, letakov v verskih prostorih in objavami na spletni strani, zdravniki pa z lepljenjem plakatov v javnih zdravstvenih ustanovah. Prepričani so, da je to v nasprotju z zakonom o volilni in referendumski kampanji. V skladu z njim predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje.

Oba organizatorja sta s tem po njihovi oceni pridobila nepošteno prednost pred ostalimi organizatorji referendumske kampanje, saj oglaševanja v javnih ustanovah, verskih objektih in medijih v lasti RKC niso mogli izvajati. Poleg tega so morali ostali organizatorji nositi stroške za svoje kampanje, medtem ko je bila kampanja za zdravniške organizacije v zdravstvenih ustanovah in RKC v verskih objektih in omenjenih medijih brezplačna.

Na referendumu so volivci zavrnili zakon. Proti je glasovalo 370.802 volivk in volivcev oziroma 53,44 odstotka, za zakon pa 323.047 volivk in volivcev oziroma 46,56 odstotka.