Menu Item
V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so vlado znova opozorili na problematičnost referendumskega vprašanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na pomanjkanje informacij o gradnji JEK2 pa opozarjajo tudi druge okoljevarstvene organizacije.
V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so pred sejo pristojnega odbora o resoluciji o nadaljnji rabi jedrske energije in predlogu posvetovalnega referenduma o projektu nove nuklearke v Krškem (JEK2) odločevalce znova pozvali k spremembam.
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor se bodo danes namreč posvetili vprašanju prihodnje rabe jedrske energije. Na mizi bodo imeli vladni predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji ter predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o JEK2, na katerem bi volilci odločali novembra.
Vprašanje na referendumu bi se po predlogu, za katerim stojijo vse poslanske skupine z izjemo Levice, glasilo: “Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?”
Primož Ribarič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je v izjavi za medije pred sejo odbora spomnil, da so odločevalcem in širši javnosti v zadnjih mesecih že velikokrat predstavili svoje predloge in pripombe, s ciljem, da bi zagotovili transparenten, vključujoč in strokoven proces odločanja pri morebitni graditvi nove nuklearke.
“Ker je za naše predloge politika precej gluha, se moramo vnovič zateči k javnemu pozivu,” je ugotavljal.
Trenutni predlog referendumskega vprašanja je za gibanje nesprejemljiv, saj da daje državi, predvsem pa Gen energiji kot investitorju, zeleno luč za graditev nove jedrske elektrarne brez pogojevanj in ob dejstvu, da bodo vsi podatki znani in dostopni šele v prihodnjih letih, predvidoma do 2028.
“Vprašanje je zastavljeno navijaško in manipulativno”
Težavo vidijo še v tem, da je vprašanje “zastavljeno precej navijaško in manipulativno”. Volilcem med vrsticami prišepetava, naj glasujejo za, češ da naj bi jedrska elektrarna zagotavljala stabilno oskrbo z jedrsko energijo, je dejal Ribarič.
Vprašanje po njegovih besedah nikjer ne opozori na možne negativne posledice zaradi močne rasti stroškov gradnje, kot kažejo nekateri zadnji primeri v Evropi in ZDA, ter nerešenega vprašanja skladiščenja visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov.
“V času, ko imamo premalo informacij, želimo z glasovanjem doseči kar preveč zaključenih dejstev. To ni pravično do javnosti in stroke, ki bi morala pokazati pluse in minuse tako velikega projekta,” je povedal.
V gibanju so zato pripravili svoj predlog referendumskega vprašanja: “Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?”
Takšno vprašanje je po besedah Klare Prem Cerar dovolj ozko, da bi v primeru referendumskega DA državi in investitorju preprečili možnost izkoriščanja tega za politiko izvršenih dejstev, obenem pa bi imela oba še vseeno javno podporo za pospešitev vseh postopkov. Poraz pa bi po drugi strani pomenil zavrnitev projekta in ustavitev vseh priprav nanj. Pri tem je Prem Cerar kot bistveno navedla tudi to, da je njihovemu predlogu po njenih besedah naklonjeno tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Glede predlagane resolucije o rabi jedrske energije pa je Staša Korpič povedala, da ji kljub izboljšavam še vedno manjka konkretnosti. “Visokoleteče besede ne štejejo ničesar in so le pesek v oči,” je prepričana.
Omejitev socialne in ekološke škode
Predlogi gibanja Mladi za podnebno pravičnost glede tega dokumenta se osredotočajo na tri bistvene stebre – zagotoviti transparentno in strokovno upravljanje projekta JEK2, zaščita pred ekonomsko nekonkurenčnostjo nove elektrarne ter globalna pravičnost in trajnostno obratovanje nove nuklearke.
Med drugim predlagajo, da se v resolucijo dopiše, da je gradnja JEK2 smiselna le ob doseganju stroškovne cene 70 evrov na megavatno uro (MWh), podpori volilcev na drugem referendumu in soglasju civilnega nadzora h gradnji.
Bistvena razloga za opredelitev najvišje stroškovne cene pri 70 evrih na MWh, pri čemer je vanjo treba vključiti vse postavke, od stroškov financiranja do skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov, sta po navedbah Korpič dva.
Prvi je primer iz Francije, kjer da sta se vlada in državni jedrski dobavitelj EDF lani dogovorila, da cena iz prihodnjih jedrskih elektrarn ne bo presegla omenjene ravni, ter ocene analitikov, da se bodo cene elektrike med 2030 in 2060 v Evropi gibale prav okoli 70 evrov na MWh. “To bi pomenilo, da bi stroškovna cena nad to mejo ogrozila rentabilnost projekta,” je dejala.
Predlagajo tudi nove člene, ki bi zagotovili, da projekt minimizira socialno in okoljsko škodo, še posebej pri pridobivanju goriva in skladiščenju odpadkov. Država naj obenem pripravi okvir, kako postopki, vezani na JEK2, ne bodo upočasnili širjenja sončnih in vetrnih elektrarn.
Mladim za podnebno pravičnost se pridružujejo tudi druge okoljevarstvene organizacije
Tudi druge okoljevarstvene organizacije opozarjajo na pomanjkanje informacij o gradnji nove jedrske elektrarne in na nevarnost jedrskega enoumja, ki da državo vodi v novo energetsko zablodo. Organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera člane odbora okolje tako v skupni izjavi za javnost pozivajo, naj zavrnejo tako vladni kot predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o JEK2.
Po mnenju Sare Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je predlog referenduma v trenutnih okoliščinah le poskus hitre legitimacije projekta JEK2 brez resne razprave o projektu.
Še vedno po njenih navedbah ostajajo neodgovorjena bistvena vprašanja o ceni zgraditve nove nuklearke, skupaj s stroški skladiščenjem odpadkov in razgradnje jedrske elektrarne, o tem, kdo natančno bo vse te stroške poravnal, in o tem, kako bi cena novega reaktorja vplivala na ceno električne energije. Pogrešajo tudi informacije o trajanju graditve in o posledicah za cilj pravočasne opustitve fosilnih goriv ter za druge investicije na področju energetike in prometa v naslednjih desetletjih.
“Brez odgovorov na vsa ta bistvena vprašanja bo tako politika z referendumom prenesla odgovornost na državljane, ki se bomo prisiljeni odločiti o projektu, o katerem ne vemo praktično ničesar,” so Kosirnik navedli v sporočilu za javnost.
Lidija Živčič iz Focusa je medtem spričo dogajanja glede šestega bloka šoštanjske termoelektrarne opozorila, da smo v Sloveniji enkrat že videli “takšno enoumje” glede energetskega projekta, kar da se ni dobro končalo. “S pomočjo dobro financiranega piarovskega stroja se sedaj načrtno ustvarja vtis, da je jedrska pot edina možna, ta pa je skrajno zavajajoč in skregan z realnostjo,” je zapisala.
JEK2 bi po njenem mnenju pomenil nevarno izgubljanje časa in denarja, ki bi morala iti v množico ukrepov na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. “Drage položnice za elektriko zaradi JEK2 pa bomo plačevali mi vsi,” je opozorila.
“Izsiljen referendum”
Jonas Sonnenschein iz Umanotere pa je prepričan, da gre za “izsiljen referendum za legitimizacijo projekta, za katerega niti glavni investitor niti vlada ne vesta, kako velik bo, kdo ga bo gradil, katere države ga bodo financirale, kdo bo imel gospodarske koristi in kdo nosi finančno tveganje”.
Sonnenschein pogreša poslovni načrt delovanja JEK2 v elektroenergetskem omrežju, v katerem bodo v veliki meri prevladovali obnovljivi viri energije, načrt za obvladovanje organizacijskih tveganj, zamud v dobavni verigi jedrske tehnologije in pomanjkanja potrebnih znanj, načrt, kako preprečiti, da bi davkoplačevalci nosili tveganje velikih prekoračitev stroškov graditve in stroškov razgradnje ter skladiščenja odpadkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!