Menu ItemNa današnji dan, 1. junija, obeležujemo dan reke Save. Toda prav slavnostni ne moremo biti, saj je reka onesnažena z mikroplastiko skoraj od izvira do izliva, podobno žalostno podobo pa kažejo njeni bregovi. Da bi bilo kmalu lahko drugače, so združili moči srednješolci iz štirih držav nekdanje Jugoslavije, skozi katere teče Sava. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji so popisali in pobrali odpadke z njenih bregov ter odvzeli vzorce vode, da bi odkrili, koliko je v njej mikroplastike.
Srednješolci iz štirih držav so imeli enako nalogo. Šolske klopi so zamenjali za terensko delo in na začetku maja odšli na bregove Save – vsak v svojem mestu – ter sledili istim navodilom. Z bregov so pobrali odpadke in jih popisali, v reko pa so namestili mrežo za lovljenje mikroplastike. Rezultate so analizirali v laboratorijih Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Inštituta za vode iz Slovenije.
Med odpadki, ki so jih zabeležili in pobrali z bregov Save, je bilo dve tretjini plastičnih. “To se sklada s podatki iz raziskav po svetu,” pojasnjuje ekolog Štefan Trdan z Inštituta za vode, kjer so analizirali podatke. Približno polovica od plastičnih odpadkov je bila plastika za enkratno uporabo (podrobneje v spodnjem prikazu). “Vir teh odpadkov je po eni strani kanalizacija, od tam prihajajo palčke za ušesa, higienski pripomočki in podobno. Drugi vir so turistične, rekreativne dejavnosti ob sami reki, torej neodgovorni obiskovalci, ki za sabo pustijo smeti. Tretji vir pa so naselja, ne nujno neposredno ob bregu.” Kot pojasnjuje Trdan, namreč odpadki do reke pridejo tudi zaradi neustreznih sistemov za ravnanje z odpadki, med njimi koši za smeti brez pokrovov, prinese jih veter ali se ob bregovih nakopičijo ob narasli vodi.
Mikroplastika že v Ljubljani
Pri projektu so sodelovali Biotehnološki izobraževalni center (BIC) iz Ljubljane, 10. gimnazija Ivan Supek iz Zagreba, Srednja strokovna in tehnična šola Gradiška ter Gradbena in tehnična srednja šola Hazim Šabanović iz Visokega (Bosna in Hercegovina) in Šola uporabnih umetnosti iz Šabca v Srbiji.
Dijake smo pri njihovi nalogi spremljale ekipe N1 iz vseh štirih držav. Reportažo si oglejte v videu na vrhu članka.
Slovenski dijaki so svojo nalogo opravili na desnem bregu Save v Črnučah. Z mrežo za lovljenje mikroplastike je upravljala dijakinja Zala Mali. “V vodo damo mrežo in jo tam pustimo približno eno uro. Potem jo bomo izvlekli in posušili vsebino, ki se bo nabrala v njej. Izmerili bomo, koliko vode se je pretočilo skoznjo, vsebino pa poslali v laboratorij v Piranu, kjer bodo pregledali, koliko je mikroplastike,” nam je povedala. “Raziskave so pokazale, da se tudi že v tem delu Save lahko pojavi mikroplastika,” pa je dodala mentorica Alenka Sedlar Špehar.
Da to drži, se je izkazalo po pregledu vzorcev na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikroplastični delci so delci plastike, manjši od 5 milimetrov. Vzorce so pregledali z metodo infrardeče spektroskopije in tako določili njihovo sestavo. “V vseh vzorcih smo našli polietilen,” pojasnjuje znanstvenica, biologinja dr. Mateja Grego iz NIB. “Deloma v obliki filmov (folij), ki lahko v reko zaidejo kot razpadajoče kmetijske folije ali od razpadlih plastičnih vrečk. Poleg tega smo našli tudi plastične fragmente (koščke), ki so delci drugih plastičnih odpadkov.”
Mikroplastiko so našli v vzorcih iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije, ne pa tudi v tistih iz Zagreba. “Sklepamo, da je tam prišlo do napake pri vzorčenju, saj je neverjetno, da bi mikroplastika bila višje po toku, nižje pa ne. Načeloma je mikroplastike najmanj v zgornjem toku reke, nato pa vse več, največ je je v morju, kamor se reke stekajo,” pravi Grego.
Vzorčenje odpadkov v in ob reki Savi je del projekta Pirati plastike, pri katerem gre za tako imenovano “skupnostno znanost” (citizen science). Raziskave so zasnovane po vseh pravilih ‘prave’ znanosti, le da poleg profesionalnih znanstvenikov v teh projektih sodelujejo tudi prostovoljci oziroma laična javnost. Rezultati bodo znanstvenikom lahko osnova za nadaljnje raziskave. “Če želimo podatke uporabiti za strokovne članke, je vsekakor pomembno večkratno vzorčenje na isti lokaciji,” pravi Grego.
Namen projekta pa ni bil le ugotoviti, kako onesnažena je reka Sava, ampak predvsem povezati šolarje, ki živijo ob njej. “Prvič sodelujem pri takem raziskovanju, da izvajam znanstvene poskuse. Res je super,” je povedala dijakinja Šole uporabnih umetnosti iz Šabca v Srbiji Milica Živanović. “To, da smo zbrali podatke je prvi korak do cilja, da reko ozdravimo,” pa pravi ena od srednješolk iz Visokega v Bosni in Hercegovini.
Reka Sava teče skoraj 1000 kilometrov od izvira pri Kranjski Gori v Sloveniji do izliva v Donavo pri Beogradu, ob njej pa živi več kot osem milijonov ljudi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!