Menu Item
Leto 2020 je bilo za pridelovalce krompirja odlično. Pridelali so ga skoraj 90 tisoč ton, največ v zadnjih petih letih. Toda v nekaterih trgovskih verigah ga spomladi kljub temu ni bilo mogoče kupiti. Na prodaj pa je krompir iz tujine, največ iz Egipta.
Po podatkih statističnega urada je vsak prebivalec lani porabil približno 64 kilogramov krompirja. Stopnja samooskrbe je bila 60-odstotna, torej sta bila dva od petih krompirjev, ki so se znašli na naših krožnikih, pridelana v tujini.
Stopnja samooskrbe s krompirjem sicer med leti precej niha. V letu 2019 je bila komaj 47-odstotna, najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Najvišja je bila leta 2004, 86-odstotna, v zadnjih 15 letih pa ni bila nikoli več kot 70-odstotna.
Manj njiv, več krompirja
Slovenija je včasih veljala za deželo krompirja, a ni več tako. Med letoma 1990 in 2000 smo pridelali do skoraj 200 tisoč ton na leto, v zadnjem desetletju pa več kot polovico manj.
Toda v letu 2020 se je trend po petih letih padanja obrnil navzgor. Pridelali smo za petino več krompirja kot leto prej.
Slovenski pridelovalci imajo tudi “vse večji krompir”. Medtem ko količina pridelka narašča, so njive, na katerih raste, vse manjše.
V primerjavi z začetkom devetdesetih let imamo le tretjino takratnih površin, je pa količina pridelka, ki zraste na isti površini (hektarski donos), s 14 ton na hektar leta 1990 zrasla na rekordnih 30 ton v lanskem letu.
Tudi slovenski krompir ni povsem slovenski
“Ne le da veliko krompirja uvozimo, tudi večina krompirja, ki zraste v slovenski zemlji, je tujih hibridnih sort,” nam je pojasnila Irena Rotar iz civilne iniciative EKOCI.
Uvoženo seme tujih hibridnih sort ni prilagojeno našemu okolju. “Nekateri kmetje gledajo samo na velik količinski pridelek, manj pa jih skrbi za okolje, podtalnico in prst ter to, koliko pesticidov in ostalih fitosanitarnih sredstev bodo porabili. Ostanki tega so tudi v končnem pridelku.”
Hibridna semena imajo optimalne lastnosti, a le za eno leto. Tak krompir ni primeren za ponovno saditev, kmetje morajo semenski krompir vsako leto znova kupiti. Po podatkih statističnega urada so kmetje v letu 2019 posadili 13 odstotkov semenskega krompirja domačega izvora, vse ostalo je bilo iz tujine.
“Problem je sistemski,” je dejala Rotar. “Tuje korporacije sponzorirajo kmetijske zadruge in svetovalce, ki zato kmetom ponujajo tuje sorte. Te so zaradi količin seveda cenejše od slovenskih, zato so za večino kmetov prva izbira. Ne zavedajo pa se, da morajo poleg semena v paketu kupiti tudi določena fitosanitarna sredstva in gnojila. Le v tej kombinaciji namreč tuje sorte omogočajo tako velik donos.”
Posamezni kmetje so se sicer odločili tudi, da bodo delali drugače. Na Kmetijskem inštitutu imajo gensko banko, izboljšali so stare sorte slovenskega krompirja in jih poimenovali po slovenskih rekah. Toda tak krompir je nekoliko dražji, in zato težje najde pot do trgovinskih polic in naših krožnikov.
Kot problematično Rotar izpostavlja tudi dejstvo, da smo tako rekoč vso prehrambno industrijo prodali tujcem. “Slovenija nima v lasti velikih podjetij, ki bi kupovala krompir slovenskih kmetov in iz njega delala pomfri in čips, ki ga ogromno pojemo in v celoti uvažamo. Kmetje so zato odvisni od tujine.”
Krompir uvažamo in izvažamo
V večjih trgovskih verigah (podrobneje na dnu članka) pravijo, da dajejo na svojih policah vselej prednost slovenskemu krompirju pred uvoženim. Želijo pa potrošniki tudi mladi krompir, ki ga zgodaj spomladi ni, stari krompir iz pretekle sezone pa ne zadošča več tržnim standardom. Zato je na policah trgovin na voljo tudi krompir iz tujine, najpogosteje egiptovski.
V Egiptu je krompir posajen na 170 tisoč hektarjih (to je približno 60-krat tolikšna površina kot v Sloveniji) in ima tri letine. Krompir, ki ga posadijo decembra, poberejo maja. Tisti, ki ga posadijo junija, obrodi oktobra, to letino pridelajo večinoma na namakalnih površinah v dolini Nila. Tretjič pa krompir posadijo avgusta in ga poberejo decembra.
Krompir je najpomembnejši egiptovski izvozni pridelek, največ ga izvozijo v Evropsko unijo in Rusijo.
Po besedah Irene Rotar kmetje čedalje bolj ugotavljajo, da se pridelava krompirja ne izplača. “Tudi naše največje kmetije ne morejo doseči enake ekonomike kot tisti, ki krompir v tujini pridelujejo na tisočih hektarjih. Tuje diskontne verige znižujejo cene krompirja tudi na domačem trgu.”
Lani smo skupaj uvozili 49 tisoč ton krompirja, od tega iz Egipta več kot polovico, 28 tisoč ton. Iz Francije smo uvozili 6.000 ton, iz Nemčije 4.000 ton, iz Nizozemske 3.700 ton, iz Avstrije 1.500 ton, iz Združenega kraljestva 1.300 ton, iz Hrvaške 1.200 ton, manjše količine pa še iz Italije, Belgije, s Cipra, iz Španije, Danske, Grčije, Izraela, Litve, Poljske, Slovaške in Portugalske.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo že uvozili 26 tisoč ton krompirja, od tega dobrih 17 tisoč ton iz Egipta.
Krompir tudi izvažamo. Lani smo izvozili 22 tisoč ton slovenskega krompirja, od tega polovico v Nemčijo.
Pridelovalcem letos pomagala država
Medtem ko veliko krompirja uvažamo, pa slovenski kmetje lanske obilne letine zaradi epidemije niso mogli unovčiti. Zaradi zaprtja šol, hotelov, restavracij, pa tudi bolnišnic so lani svoj krompir težko spravili v promet.
Posledica manjše prodaje je bil presežek ponudbe in padec odkupnih cen, dodatne stroške pa so imeli zaradi skladiščenja in hlajenja neprodanega krompirja.
Tistim pridelovalcem, ki so imeli zato več kot 30-odstotni izpad dohodka, je pomagala država. Dobili so po 1.200 evrov na hektar prijavljenih površin, do največ 20 tisoč evrov za posameznega upravičenca.
Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bodo 533 upravičencem skupaj izplačali 1.250.000 evrov.
Ali na svojih policah dajejo prednost slovenskemu krompirju, smo povprašali tudi velike trgovske verige.
V Mercatorju so nam odgovorili, da se običajno vsako pomlad zgodi, da novega slovenskega krompirja še ni, tisti iz pretekle sezone pa ne zadošča več tržnim standardom. V tem obdobju dveh do treh mesecev naročajo tuji krompir, takoj ko je slovenski krompir na voljo, pa naročajo samo še tega.
V Lidlu pravijo, da vse leto prodajajo slovenski krompir. Do konca letošnjega maja so bile na voljo še zaloge iz lanske sezone, nato pa so med prvimi na tržišču ponudili zgodnji slovenski krompir. Ob slabši letini občasno dokupujejo krompir iz Francije, Nizozemske, Nemčije ali Avstrije.
V Sparu Slovenija pravijo, da so slovenski mladi krompir spomladi v ponudbo vključili že prvi dan, ko je bil na voljo. Lani jeseni pa so se odzvali na problematiko presežkov starega krompirja in od slovenskih pridelovalcev odkupili večje količine krompirja, ki je ostal od prejšnje sezone. Krompir so tudi dodatno oglaševali in v prvih štirih mesecih letošnjega leta prodali 300 ton slovenskega krompirja več kot v istem obdobju lani.
V Hoferju so odgovorili, da vedno dajejo prednost domačim, slovenskim izdelkom, dokler so ti na voljo. Tako je bilo tudi pri slovenskem krompirju, ki je bil letos v ponudbi ves čas trajanja sezone, do pozne pomladi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje