Menu Item
Ob zastojih, ki so na slovenskih avtocestah stalnica, smo se v Sloveniji že bolj ali manj navadili, da se stoječa vozila umaknejo ob robove cestišča in na sredini pustijo prostor za reševalce in gasilce, če bi morali prehiteti kolono. Za to je bilo potrebnega več kot deset let ozaveščanja. V poletnih mesecih, ko so zastoji najpogostejši, pa je na naših cestah tudi veliko tujcev, ki tega pravila ne poznajo. Samo en zmeden voznik, ki ostane na sredini cestišča, lahko zapre prehod reševalcem, opozarja Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas.
V četrtek je bilo na primorski avtocesti med Postojno in Ljubljano 30 kilometrov gostega prometa z zastoji. Anžeta Albrehta je ob tem močno zbodlo, da na Darsovih svetlobnih portalih, ki so nameščeni nad avtocestami, ni bilo napisov, ki bi opozarjali na nujnost vzpostavitve reševalnega pasu.
“Zakaj ste se odločili, da preventivni napisi o reševalnem pasu letos ne bodo na svetlobnih portalih? Vsaj na odsekih, kjer so zastoji, bi bili danes več kot na mestu,” je Zavod Reševalni pas zapisal na omrežju X.
“Ni mi jasno,” nam je v telefonskem pogovoru razložil Anže Albreht, sicer reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca. “Imeli smo 30 kilometrsko kolono, v kateri so se avtomobili premikali z največ 20 km/h, svetlobni portali pa so obveščali o vzdrževanju primerne varnostne razdalje, ki v razmerah, ko je zastoj že prisoten, pač nima velikega pomena. Menim, da bi ozaveščanje o reševalnem pasu v takem primeru moralo imeti prednost.”
Na Darsu odgovarjajo, da preventivne vsebine niso prioriteta obveščanja v času zastojev. “V konkretnem primeru gre za zastoje, ki so pretrgani, zato je treba voznikom v prvi vrsti posredovati prometne vsebine.”
Ob tem so poudarili, da se Dars sicer redno pridružuje vsem nacionalnim preventivnim akcijam.
“Dars bi lahko naredil več”
“Bila je dobronamerna kritika in ni bila zadnja,” je poudaril Anže Albreht. “Tudi napovedal sem jim, da bom neprestano izvajal tovrstne nežne pritiske.”
Dars z njimi sodeluje že od vsega začetka, poudarja. “Dejansko pa imam občutek, da bi lahko naredili še kaj več.”
Za letos so bili denimo dogovorjeni, da bodo na svetlobnih portalih v juniju, ko so načrtovali izvedbo preventive akcije, tudi obvestila o reševalnem pasu. “Te akcije nam zaradi spleta okoliščin ni uspelo izvesti, posledično pa nas je Dars obvestil, da tudi oni naših sporočil ne bodo uvrstili na svetlobne portale. Z napisi na teh portalih nikakor ne uspemo prodreti.”
Podobno je s transparenti, ki so nameščeni na ograje avtocestnih nadvozov. “Transparente so po dveh letih odstranili in jih nato šele po naših pritiskih nekaj vrnili nazaj. Morda vsake toliko potrebujejo nekaj spodbude z naše strani.”
“Začel se je ferragosto, Italijani pa pravil ne poznajo”
Sploh v poletnih mesecih, ko je na cesti veliko tujcev, bi po mnenju Anžeta Albrehta okrepitev ozaveščanja o reševalnem pasu naredila veliko dobrega. “V četrtek se je med Logatcem in Ljubljano peljalo 85 tisoč vozil. S svetlobnimi portali bi lahko o tem ozavestili nekaj deset tisoč tujih voznikov.”
Po njegovih besedah slovenski vozniki že razmeroma dobro poznajo pravila in namen vzpostavljanja reševalnega pasu. “Izkoristil bi priložnost, da pohvalim voznike. Nismo pa še na koncu poti in še vedno ni vsak zastoj “lep”, sploh kadar je na cestah več tujcev.”
Tujci so namreč po njegovih besedah velikokrat slabše ozaveščeni. “Italijani so denimo ta teden začeli ferragosto (italijanski dopusti avgusta, op. a.) in v svoji državi ne poznajo teh pravil, zato se hitro zgodi, da imamo neobstoječi reševalni pas.”
Kot pravi, so Darsu, za zdaj neuspešno, predlagali dodatne ukrepe za ozaveščanje tujcev. “Predlagali smo postavitev panojev ob vstopu v državo. Ob nakupu elektronske vinjete pa bi se denimo lahko pred potrditvijo plačila na spletni strani odvrtel desetsekundni ozaveščevalni video.”
Dars: tuji vozniki si ne upajo na odstavni pas
Tudi na Darsu opažajo, da so slovenski vozniki pri vzpostavljanju reševalnega pasu bolj dosledni kot tuji vozniki. “Razlog je zagotovo v tem, da tuji vozniki ne poznajo slovenskih predpisov, po katerih lahko za potrebe reševalnega pasu peljejo tudi po odstavnem pasu, kjer je vožnja sicer prepovedana.”
Na vprašanje, ali bi se jim zdelo v poletni sezoni ozaveščanje o reševalnem pasu zaradi prisotnosti tujcev smiselno okrepiti, nam niso jasno odgovorili, poudarili pa so, da je “aktivnosti ozaveščanja smiselno sistematično ponavljati”.
Zloraba reševalnega pasu brez kazni
Še eno odprto vprašanje, ki ga je omenil Anže Albreht, je kaznovanje voznikov, ki reševalni pas zlorabljajo za prehitevanje stoječe kolone, saj trenutno namreč v zakonodaji sploh ni podlage za njihovo kaznovanje prav za to dejanje.
V Avstriji denimo kazen za takšno početje znaša 2000 evrov. “Pri nas vam Policija lahko napiše zgolj kazen 200 evrov, ker niste vzpostavili reševalnega pasu.” Kot je dejal, jim je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek lani obljubila, da bodo skušali čim hitreje izpeljati ustrezne spremembe zakonodaje.
Sprememba zakonodaje morda že jeseni
Na ministrstvo za infrastrukturo so nam povedali, da se je proces spreminjanja prometne zakonodaje že začel. “Na strokovnem nivoju že potekajo neformalna usklajevanja med ključnimi deležniki. Pripravljen predlog sprememb mora biti strokovno utemeljen, sistem kaznovalne politike mora biti uravnotežen, za dosego cilja pa je ključen tudi učinkovit nadzor.”
Hitrost potrditve na vladi pa je odvisna od tega, ali bodo v prometni zakonodaji spreminjali ali dodajali še kakšne druge člene. “Če bo zakon spremenjen samo v tem delu, pričakujemo, da bo vlada predlog spremembe sprejela predvidoma jeseni. Če pa bodo potekale obsežnejše spremembe zakona, bo časovnica ustrezno daljša,” pravijo.
Ali je motoristom oproščeno?
Medtem ko se hudujemo, če reševalni pas izkoriščajo vozniki, pa se zdi, da motoristom to praviloma oprostimo. Anže Albreht s tem nima velikega problema. “Izhajam iz prakse. Kot reševalec še nisem imel težav z motoristi, ki bi blokirali reševalni pas, saj se lahko vedno umaknejo v kakšno luknjo, zato tega početja ne problematiziram.”
Poleg tega, dodaja, motoristi v svoji opremi težko stojijo na mestu v zastoju pri 35 stopinjah. “Se pa morajo zavedati, da so tudi oni v prekršku, če se vozijo po reševalnem pasu, četudi praviloma pri tem nikogar ne ovirajo. Nočem pa, da bi moje stališče izpadlo kot spodbuda motoristom ali pa da bi ga vozniki avtomobilov razumeli kot znak dvojnih meril.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje