Menu Item
Obisk predsednika vlade Janeza Janše v Kijevu nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla spominja na pot v oblegano Sarajevo, na katero se je leta 1992 podal skupaj s tedanjim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem in diplomatom Petrom Tošem. Ta večjih sorodnosti med omenjenima obiskoma sicer ne vidi, se pa spominja nevarnega reševanja Slovencev iz Sarajeva pred 30 leti. Tudi zato predsednik kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov nedavne besede premierja Janše o banketni slovenski diplomaciji ocenjuje kot žaljive do vseh slovenskih diplomatov.
Med slovenskimi politiki, ki so obisk predsednika vlade Janeza Janše v Ukrajini ocenili kot koristnega, je nekdanji dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Po njegovih navedbah so poljski, češki in slovenski premier s svojim ravnanjem Ukrajini izkazali spoštovanje in solidarnost.
Janšev obisk v Kijevu Rupla spominja na pot v oblegano Sarajevo, na katero se je leta 1992 podal skupaj s tedanjim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem in takratnim vodjem sektorja za sosednje države na zunanjem ministrstvu Petrom Tošem.
“Takratna situacija v Jugoslaviji je bila sicer manj usodna, kot je sedanja okrog Ukrajine, a smo bili Slovenci zelo blizu kriznemu območju,” je za N1 dejal Rupel. Po njegovih besedah so prijateljem v Bosni in Hercegovini želeli vliti pogum – Slovenija se je namreč že osamosvojila in je že funkcionirala v mednarodnem prostoru. Slovenski predstavniki so se v Sarajevu sestali s tedanjim predsednikom BiH Alijo Izetbegovićem. “V pogovoru s tamkajšnjimi voditelji smo predstavili svoj pogled na stanje v BiH,” se spominja takratni zunanji minister.
Ob tem je dodal, da nikakor ni šlo za kakšen enostaven izlet. “V Sarajevo smo potovali z britanskim letalom iz Zagreba, vanj pa so imeli Srbi uperjene rakete. Piloti so nas reševali, kakor so vedeli in znali, kar nas je spravilo v želodčne težave.” Po Ruplovih navedbah so imeli Srbi na vseh vrhovih okoli Sarajeva postojanke in so se izživljali nad Sarajevčani. Slovenski predstavniki so torej bili sredi območja, kjer se je streljalo. Spominja se tudi, da so bili prijatelji v Sarajevu močno shujšani in v slabem stanju. “Bilo je precej dramatično.”
A sta se Rupel in Bavčar hitro vrnila v domovino – po besedah Petra Toša sta Sarajevo zapustila že po nekaj urah, Rupel je povedal, da sta tam prenočila. Toš je v Sarajevu ostal osem dni. Njegova misija je bila pripeljati Slovence, ki so živeli v obleganem mestu, v Slovenijo. Kot je dejal, je bila iniciativa za to evakuacijo njegova; tedanji minister Rupel jo je najprej celo ocenil kot prenevarno.
V Sarajevu se je slovenski diplomat s starim fičkom prevažal z enega konca mesta na drugega, spremljali pa so ga streli ostrostrelcev iz srbskih postojank. Slovence, ki so bili raztreseni po celotnem Sarajevu, je moral obvestiti o pripravah na odhod, najtežji del pa je bila po Toševih navedbah organizacija odhoda. Sarajevo je bilo namreč obkroženo s srbsko vojsko, izhod skozi skrivni predor pod letališčem za skupino blizu 500 Slovencev ni prišel v poštev. Tako je organiziral prevoz z avtobusi, ki jih je že prej naročil pri Putniku v Beogradu in so na Slovence nato čakali na Palah.
Kot naslednjo težavo, s katero se je moral spopasti, je Peter Toš navedel pridobitev soglasja srbskih oblasti, natančneje vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, za odhod Slovencev iz Sarajeva. Kot je dejal, je za pridobitev tega soglasja potreboval kar nekaj zvitosti – pred vodstvom srbske vojske je vztrajno izpostavljal, da v Ljubljani živi še kar nekaj družin visokih jugoslovanskih oficirjev. Na koncu so mu dali Srbi celo vojaško spremstvo, ki je Slovence pospremilo prek juga Srbije do Vojvodine in madžarske meje.
Toš se spominja, da so si po prehodu srbsko-madžarske meje močno oddahnili, saj nevarnosti na poti ni manjkalo. V BiH je na primer konvoj zaustavila skupina približno 20 četnikov v črnih uniformah in z noži za pasom. Če ne bi imeli Mladičeve zaščite, bi se zgodba lahko slabo končala, je ocenil Toš.
Predsednik kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov večjih sorodnosti med tokratnim obiskom premierja Janše v Kijevu in med Ruplovo, Bavčarjevo in svojo potjo v Sarajevo sicer ne vidi, je pa po njegovih besedah prisotnost dveh ministrov pripomogla k odobritvi odhoda dveh slovenskih mladeničev iz bosanske vojske obkoljenega Sarajeva. Ob tem je Toš ocenil, da tudi pri takratni poti in še zlasti pri organiziranju odhoda Slovencev iz Sarajeva v domovino nevarnosti ni manjkalo.
Tudi zato nedavne navedbe premierja Janše o banketni slovenski diplomaciji ocenjuje kot žaljive za vse slovenske diplomate, ki svoje delo opravljajo odgovorno in ne bežijo pred nevarnostmi. Spomnimo, da je Janša v nedavnem intervjuju v Odmevih na TV Slovenija povedal, da je bil njegov prvi predlog po vrnitvi iz Ukrajine, naj Evropska unija pošlje nazaj v Kijev diplomatskega predstavnika, to pa naj stori tudi Slovenija. Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo in ne za bankete, je dejal Janša.
Toš pa je prepričan, da bo učinek pošiljanja slovenskega odpravnika poslov v Kijev, kar je ta teden napovedal zunanji minister Anže Logar, enak učinku Janševega obiska v Ukrajini. “Učinka ne bo, razen da bo skušal Janša utemeljiti svoje navedbe, da je bil umik veleposlanika EU iz Ukrajine napaka. Gre za še en element v Janševi politični strategiji, tako v odnosu do Ukrajine kot v odnosu do EU, ” je dejal nekdanji dolgoletni veleposlanik. Po njegovih besedah se vedno, ko je neka država v vojni, veleposlaništva tam zapirajo, saj zaradi blokade delovanja državnih organov in odsotnosti komunikacije ne morejo opravljati svoje funkcije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje