Menu ItemDanes je podjetje H2FLY v Mariboru uspešno opravilo prvi polet z letalom na tekoči vodik z električnim motorjem s človeško posadko. To je tudi prvi tovrstni polet na svetu.
Nemško podjetje H2Fly je v sodelovanju s partnerskima družbama Pipistrel in Air Liquide danes na mariborskem letališču kot prvo na svetu izvedlo polet s štirisedežnim letalom, ki ga poganja tekoči vodik, in posadko.
Z današnjim testnim poletom letala HY4 so bili postavljeni temelji za letenje na velike razdalje brez emisij, saj tekoči vodik v primerjavi z uporabo plinastega vodika podvoji doseg letala na 1.500 kilometrov. Letalo uporablja tekoči vodik za napajanje vodikovo-električnega sistema gorivnih celic, ki je letalo poganjal ves čas testnega leta.
Johannes Garbino Anton, testni pilot H2FLY, je dejal, da je bila to čudovita izkušnja. “Tehnologija sama deluje perfektno in komaj čakam, da vidim več,” je bil navdušen po poletu. Dejal je, da je letalo zelo tiho in da ni vibracij. “To je preboj za celotno industrijo,” je dodal.
“Ta dosežek je prelomni trenutek pri uporabi vodika za pogon letal. Skupaj s partnerji smo dokazali, da je tekoči vodik primeren za letenje brez emisij tako na srednje kot na dolge razdalje,” je dejal profesor Josef Kallo, soustanovitelj podjetja H2FLY.
Polet se je odvil v okviru evropsko sofinanciranega projekta HEAVEN, glavni cilj projekta pa je predstavitev tekočega vodika kot vira energije za električni pogon v letalstvu. Koordinator podjetja je nemško podjetje H2Fly, partnerji pa so še Air Liquide, DLR, Fundacion Ayesa in EKPO Fuel Cell Technologies. V projektu je sodeloval tudi Pipistrel, ki je prilagodil ogrodje letala za integracijo rezervoarja za tekoči vodik. Prav tako so vodili postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje testnega letenja na poskusnem letalu pri Upravi za civilno letalstvo Slovenije in vodili testni let ter vso logistiko.
Ambiciozni načrti
“Z ugotovitvami tega projekta smo prišli tako daleč, da lahko realno razmišljamo o tovrstnem pogonu 40-sedežnega letala in kakšne stroške lahko pričakujemo. Za to moramo izdelati elektro-gorivno celico moči enega megavata, s tem pa bomo lahko v prihodnje opravljali polete, dolge do 2000 kilometrov,” je pomembnost današnjega dogodka pojasnil Kallo.
Polet z letalom na vodikov pogon so sicer izvedli že leta 2016, a takrat še brez rezervoarja za tekoči vodik, kar jim je omogočalo zgolj polete do 700 kilometrov. Z novostjo, ki jo je razvil Air Liquide, se zdaj lahko pohvalijo z dosegom 1500 kilometrov, v naslednji stopnji pa bodo zmogljivosti podaljšali še za dodatnih 500 kilometrov.
“V ponedeljek smo tukaj opravili tudi daljši test in dosedanji rekord dveh ur letenja iz leta 2020 podaljšali na tri neprekinjenega ure,” je dejal prvi mož podjetja, katerega načrte so finančno podprli tako zasebni vlagatelji kot tudi nemška vlada in evropski skladi, pomemben del pa prispeva tudi univerza v Ulmu, kjer je sam vodja Instituta za energetsko preobrazbo.
Kot je še pojasnil, želijo v naslednjih štirih letih razviti že omenjeni nadgrajeni sistem moči več kot enega megavata, nato pa bo potrebnega še nekaj časa za pridobitev vseh certifikatov. Na prvi polet 40-sedežnega letala v komercialne namene bo po njegovih besedah potrebno počakati vsaj do leta 2029 ali 2030. Priložnost vidi predvsem v kratkih linijah na evropskem trgu.
Ker bi tekoči vodik še vedno lahko imel tudi nekatere okoljske minuse, predvsem ker je za njegovo proizvodnjo potrebno porabiti več energije, kot je nudi sam, Kallo odgovarja, da v njihovem primeru uporabljajo zeleni vodik. V projekt so doslej vložili med štiri in pet milijonov evrov, zdaj pa za nadaljnji razvoj načrtujejo vsaj petkrat višja sredstva.
Direktor inovacij v družbi Air Liquide Pierre Crespi je poudaril, da tudi v njihovem podjetju močno verjamejo v potencial vodika na poti v brezogljično prihodnost letalskega sektorja, zato so se z velikimi pričakovanji pridružili projektu.
Kot je pojasnil vodja testiranj pri Pipistrelu Marco Rizzato, Pipistrel skrbi tudi za nadzor in interpretacijo podatkov, pridobljenih na testiranjih, tako na tleh kot na testnem poletu, prav tako bodo analizirali rezultate ter jih vključili v študije o možnostih nadgradnje razvitega pogonskega sklopa na osnovi tekočega vodika za uporabo na večjih letalih. “Dolgo se že ukvarjamo z razvojem letalstva na električni pogon, tekoči vodik kot vir energije pa ima zagotovo velik potencial, zato je za nas zelo pomembno, da smo del tega projekta,” je še dejal Rizzato.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje