Menu ItemPredsednik vlade Robert Golob v intervjuju za N1 prvič podrobneje pojasni svojo napoved, da bo Slovenija izdatke za obrambo povečala na dva odstotka BDP pred letom 2030. Razkrije, da razmišlja o tem, kako hitro je mogoče doseči "ta dva odstotka oziroma tudi kaj več". Govori o treh dimenzijah, o obrambi, varnosti in odpornosti, ter jih razloži. Kaj bo torej prinesel dvig izdatkov za obrambo in varnost, ki bo vreden vsaj dobrih 300 milijonov evrov? Premier za N1 odgovori tudi na vprašanje, kako ocenjuje prepletanje Zorana Jankovića, torej enega svojih največjih političnih podpornikov, s politično kapitalskim miljejem Srbije in Republike Srbske. V “nekonvencionalnih” metodah, ki jih uporablja Trumpova administracija, pa vidi celo priložnosti, tudi za mir v Ukrajini. Napoveduje, da bo Svoboda na volitvah dosegla boljši rezultat, kot se ji napoveduje, s predsednico republike pa, kot je že dobro znano, odpre fronto, kakršne med njima še ni bilo.
Napovedali ste, da bo Slovenija pospešila povečevanje obrambnih izdatkov in da jih bo dvignila na dva odstotka BDP še pred letom 2030. Kdaj? Ali drži, da prihodnje leto? Kajti finančni minister je opozoril, da skoka na dva odstotka ni mogoče doseči v enem letu in da bo moral biti dvig postopen.
Razmere v mednarodni skupnosti so res težke in nepredvidljive, zato si ne moremo zatiskati oči in se delati, da se nič ne dogaja. Takšen je tudi odziv Evrope in večjega dela sveta. Slovenija ni izolirana in je sestavni del evropske zgodbe. Zato je tudi povsem na mestu napoved, da bomo morali temeljito premisliti, kako hitro lahko dosežemo dva odstotka oziroma tudi kaj več.
V tem trenutku še ne moremo reči, kdaj bo to. Načrt je še v pripravi. Javnosti ga bomo predstavili do konca aprila, ko ga bomo poslali tudi v državni zbor. Imamo torej še nekaj časa, da skupaj s strokovnimi službami na ministrstvu za obrambo in ostalih ministrstvih pripravimo načrt tako, da bo vzdržen.
Da torej ne bomo dali le obljube, ampak da bomo imeli tudi natančno popisane projekte in ukrepe, ki se bodo s tem denarjem financirali. Pokazali bomo, kako bomo s tem povečali varnost in odpornost Slovenije. Glavno vodilo je učinkovito naložen denar, in zato potrebujemo tudi nekaj več časa. Ne bomo pa o tem govorili kar na pamet.
Glede na oceno letošnjega BDP sta dva odstotka, ki jih zaenkrat še zahteva Nato, 1,4 milijarde evrov oziroma okoli 320 milijonov več kot za obrambo država namenja letos. Iz katerih virov bo ta denar? Vaše koalicijske partnerje med drugim namreč skrbi, da se izdatki za obrambo ne bi povečali denimo na račun sociale.
Za razliko od večine evropskih držav je Slovenija v res izvrstni finančni kondiciji. Javnofinančno stanje je po štirih najpomembnejših pokazateljih izvrstno, smo med petimi najboljšimi v Evropi. To bo zelo olajšalo dilemo, o kateri govorite.
Danes je javni dolg v Sloveniji srednje velik in se vse od prvega leta vlade do danes zmanjšuje. To je možno zato, ker je javnofinančni primanjkljaj – gledano s primerljivimi, pa tudi nekaterimi velikimi evropskimi državami – bistveno manjši.
Imamo stabilno gospodarsko rast, ki je nad evropskim povprečjem, in inflacijo, ki je precej pod evropskim povprečjem. Ti pokazatelji, ki so jih prepoznale tudi mednarodne bonitetne agencije, saj so vse letos povišale bonitetno oceno Slovenije, povedo, da lahko povečevanje izdatkov za obrambo in varnost prenesemo brez rezov. Rezov v obstoječe pravice niti ne načrtujemo, sploh pa ne v socialo.
Tri dimenzije: obramba, varnost in odpornost
Kot sva že omenila, gre za vsaj dobrih 300 dodatnih milijonov. Vsi, tudi vaši koalicijski partnerji, čakajo načrt, v kaj točno bo ta denar šel. Ampak, gospod premier, ali drži naslednje: da bo Nato ta dvig priznal kot obrambni izdatek, bo morala iti večina tega denarja za potrebe Slovenske vojske, torej tudi v oboroževanje, šele nato pride na vrsto t. i. dvojna uporaba v civilne in vojaške namene, ki jo tudi vi poudarjate. Zlasti v infrastrukturo, pa denimo vojaško bolnišnico, nato pa še v center za kibernetsko varnost, satelite … Je to obris slovenskega načrta dviga obrambnih izdatkov?
Ko govorimo o povečevanju izdatkov, je treba ločiti tri pomembne dimenzije. Prva dimenzija je sam Nato, o kateri se tudi največ govori in kjer sta tudi ta dva odstotka. Skozi pravila Nata je že danes definirana tudi ta dvojna vloga in tukaj se ni nič spremenilo.
Poudarjam, da pri Natu ne gre samo za orožje, to je zmotna interpretacija. Takoj za orožjem ima Nato na drugem mestu po prioritetah namreč t. i. mobilnost. Gre torej za infrastrukturo. Tukaj torej govorimo o tem, kako čez Slovenijo, ki je z vidika logistike na strateško pomembni poziciji, premikati velika sredstva …
… govorite o koridorju od Luke Koper do madžarske meje?
Tako je, govorimo o dveh koridorjih. Eden je od Luke Koper prek Hrvaške na Madžarsko in drugi direktno prek Slovenije na Madžarsko.
Mobilnost je že danes v vseh dokumentih Nata in govoriti, da je to nekaj novega, da bomo s tem prebrisano izigrali Nato, nič od tega ne drži, ker so načrti jasni že danes. Dvojna vloga, o kateri govorim, so tudi dodatne bolnišnične kapacitete, ki jih v Sloveniji že načrtujemo, in upam, da bomo v kratkem poleg regionalnih bolnišnic dodali še URI Soča, ki bi lahko bila pomembna rehabilitacijska ustanova tudi znotraj širšega koncepta, ne samo slovenskega.
Vsi ti projekti so že danes po pravilih Nata ne samo mogoči, ampak zaželeni. Tako da govoriti o tem, kako bomo mi preizkušali nekaj novega, ne drži.
Potem je tu druga, evropska dimenzija, ki se z Natom ne prekriva v celoti. Ravno prejšnji teden sva na Evropskem svetu skupaj s španskim premierjem Evropi ponudila razširitev koncepta obrambe. Dodali smo ji še varnost, kar je pomembna distinkcija.
Obramba je pretežno orožje oziroma Nato, a smo dodali še dimenzijo evropske varnosti. To pa pomeni varnost pred kibernetskimi grožnjami, migrantskimi krizami in v manjšem delu tudi varnost pred podnebno krizo. To je pomembno zato, ker bomo lahko denar, ki ga bomo dobili tudi iz Evrope ali iz skladov, uporabili ne samo za orožje, ampak tudi za vprašanje varnosti.
Na primer, kako se soočati z ilegalnimi migracijami, kako vključiti Mediteran v varnostno politiko Evropske unije … Ta razširitev je zelo pomembna, ker so to vprašanja, ki Mediteran še kako zadevajo, denimo pri migrantih, in jih je treba obravnavati skupaj z obrambnimi zadevami.
Tretja dimenzija, ki jo dodaja Slovenija – in tudi tukaj smo usklajeni z nekaterimi podobno mislečimi sredozemskimi članicami – pa je odpornost v širšem pomenu besede, tudi proti naravnim katastrofam.
Koliko denarja iz naslova povečevanja izdatkov bo šlo za potrebe Slovenske vojske in za oboroževanje? O kakšnem deležu govorimo?
Ne govorimo, ker bo to stvar načrta.
Večina denarja? Ali pa bo šla večina tega denarja za vse ostalo, kar ste pravkar našteli?
Kot rečeno, varnost in obramba ni samo orožje. Varnost in obrambo gradimo na različne načine. Se je pa tudi v preteklosti v Sloveniji pokazalo, da smo, če smo se želeli osamosvojiti, morali imeti tudi orožje. Pri čemer pa samo orožje ni dovolj, kar v teh kompleksnih časih velja le še bolj.
Koncept odpornosti v Sloveniji gojimo praktično že od začetka tega mandata. Lani smo že imeli prvo vajo Odpornost 2024, torej še pred aktualnim dogajanjem v Evropi in zahtevo po dvigu izdatkov. Na tej vaji smo pokazali, kako tudi vojsko oziroma celotni sistem zaščite in reševanja vključiti v to, da je družba bolj odporna proti kakršnikoli zunanji okoliščini, s katero se moramo soočiti.
Ko povežemo vse te tri stvari v celoto – obrambo, varnost in odpornost – pridemo do slovenskega modela. In jaz verjamem v slovenski model, če me sprašujete, v kaj mora Slovenija vlagati. Tudi ko bomo povečali izdatke, jih bomo po celotni verigi.
“Zaupnica bi bila čisti nesmisel”
Ali bo končna odločitev o dvigu izdatkov za obrambo in varnost in tudi o strukturi tega dviga v rokah državnega zbora? Bo to rebalans proračuna za prihodnje leto, sprememba strateških dokumentov ministrstva za obrambo …?
Seveda, vse to. Vlada bo to pripravila in poslala v državni zbor do konca aprila. Potem je pa na državnem zboru, da se o tem opravi široka razprava, da se načrt dopolni oziroma potrdi.
Po naših informacijah namreč v SD o tem že poteka živahna razprava, Levica, ki ima v svojem programu izstop iz Nata, pa nasprotuje kakršnemukoli dodatnemu oboroževanju. Podprla bi le dvojno uporabo. Pa tudi v vaši stranki naj vsi poslanci ne bi bili navdušeni nad dodatnim oboroževanjem. Dvig teh izdatkov je torej lahko vroča razprava v koaliciji, po zadnji Mediani za Delo pa za zdaj tudi na podporo širše javnosti pri tem ne morete računati. Obenem ste leto dni pred volitvami. Je možno, da bi na odločitev o dvigu obrambnih izdatkov vezali zaupnico?
Ne, to bi bil čisti nesmisel. Nihče od nas ne uživa v tem, da bomo namenili več denarja za orožje, saj si vsi želimo živeti v mirnem svetu, zato tudi delamo na tem, da do miru čim hitreje pride. Ne z orožjem, Slovenija je zelo aktivna na mednarodnem parketu v diplomatskih krogih.
Nihče si tega ne želi, ampak naša dolžnost je, da si ne zatiskamo oči in da sprejmemo svoj del odgovornosti znotraj zavezništva. Moja dolžnost kot predsednika vlade pa je, da najdem način, kako obveznosti, ki jih imamo znotraj zavezništva, izpolniti na za Slovenijo najbolj učinkovit način.
In to je to, kar sem opisal prej, da torej znotraj povečanih izdatkov poskrbimo za vse tri dimenzije – za obrambo, varnost in odpornost.
Vsekakor je mogoče, da boste imeli na koncu več podpore za to pri opoziciji kot pa v lastni koaliciji. Ste pa že rekli, da je, če se že večajo obrambni izdatki, najboljša naložba lastna industrija. Kaj bo torej od tega imelo slovensko gospodarstvo? In ali tukaj govorite o ustanovitvi novega orožarskega podjetja v Sloveniji, kar je projekt, ki ga na SDH vodi Damir Črnčec in od katerega bi iz naslova povečanih obrambnih izdatkov tudi Slovenija kupovala oborožitev?
Verjamem, da je v teh prihajajočih letih za celo Evropo, vključno s Slovenijo, pomembno, da se nasloni na lastno industrijo. Če bo Evropa že dajala več denarja za nabavo orožja, je po mojem edino pravilno, da se to orožje proizvaja v Evropi, ne pa da se kupuje od drugih držav. To je prvo.
Kot drugo, v Sloveniji imamo že danes kar nekaj zelo naprednih podjetij, ki se ukvarjajo z vojaško opremo. Verjamem, da si ta podjetja zaslužijo našo pozornost. Mogoče bo prišlo do kakšnih skupnih projektov z njimi, ampak je še prezgodaj.
Hkrati pa je SDH kot upravljalec državnega premoženja edini, ki lahko v tej državi razmišlja o ustanovitvi takega podjetja. Konkretnega načrta še nimam, bo pa ta načrt sestavni del celotne slike, o kateri sva govorila prej in o čemer bo v prihodnjih mesecih razpravljal tudi parlament.
Ideja je, da bi bila osnova za to novo orožarsko podjetje ljubljanska Valhalla Turrets, ki je v času, ko je bil Črnčec državni sekretar, začela intenzivneje sodelovati z ministrstvom za obrambo, za oklepna in druga vozila Slovenske vojske izdeluje oborožitvene postaje in naj bi jih izdelala tudi za nove patrie. Kakšna konkretno bi morala biti po vaši oceni v tem novem orožarskem podjetju vloga države in kakšna jamstva boste želeli videti, da boste verjeli v transparentnost projekta, kajti vemo, da so v Sloveniji posli z oborožitvijo lahko tudi nevralgično vprašanje.
Nismo še tako daleč, da bi lahko o tem konkretno govoril. Podjetje, ki ga omenjate, je danes bolj kot na radarju Slovenije na radarju tujih podjetij.
Obstaja zelo velik interes nekaterih največjih evropskih proizvajalcev orožja, da prevzamejo to podjetje, si pa ne želim, da bi to podjetje končalo v tujih rokah. Mislim, da bi bil to najslabši možni scenarij. Kako se bo situacija razvijala, pa je še prezgodaj govoriti.
Tudi o jamstvih, ki jih boste vi pričakovali?
Prezgodaj.
“Za takšne cilje je smiselno kdaj preboleti tudi kakšno nepredvidljivost”
Seveda pa se ves ta čas pogovarjava predvsem o dveh odstotkih BDP, kar bi Slovenija kot članica Nata sicer morala doseči že lani, na junijskem vrhu Nata v Haagu pa se pričakuje odločitev o dvigu na vsaj tri odstotke BDP. To pa je glede na sedanje podatke za Slovenijo že več kot dve milijardi evrov. V zadnjih dveh tednih sta dva pomembna člana Trumpove administracije, svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz in posebni odposlanec ameriškega predsednika Richard Grenell, na omrežju X javno okrcala Slovenijo zaradi zelo majhnih izdatkov za obrambo. Grenell je zapisal: “Nič ne spodkopava Nata bolj kot to, da se ne plačuje pravičnega deleža.” Razumete to kot ameriški pritisk na Slovenijo?
Res prisegam na to, da se diplomacija vodi stran od javnosti in ne kot v tem primeru prek omrežja X. V stiku smo tudi z ameriško administracijo, ki smo ji pojasnili svoje načrte, in zaenkrat ne čutim potrebe, da bi pri tem komentiral kaj več.
Vtis, o katerem vi govorite, pa je: na eni strani slovenska javnost, ki živi v prepričanju, da že danes dajemo preveč ali pa vsaj dovolj za orožje, na drugi strani pa razmere v svetu, kjer vsi podatki kažejo, da smo med tistimi, ki dajejo najmanj za orožje. Ta razlika je vsak dan večja.
Seveda bomo morali ti dve prepričanji v prihodnje približati, a kot rečeno, za konkretne številke je še prezgodaj. Bodite potrpežljivi. Še dva meseca, pa boste vedeli vse.
Odkar se je Donald Trump vrnil v Ovalno pisarno, se dogodki odvijajo s svetlobno hitrostjo, evropska oboroževalna mrzlica, tudi slovenska, o kateri sva govorila, je posledica tega. Kakšen razvoj dogodkov še pričakujete v prihodnje? Trump je Evropo hitro spravil na čistino, razgalil njene šibkosti in ji dal jasno vedeti, da je ne vidi za mizo z velikimi, ampak prej kot jed na mizi.
Na noben način ne bi želel ocenjevati kogarkoli osebno, ker to ni sestavni del mednarodne diplomacije, bi pa vseeno dodal: res je, stvari se odvijajo hitro, včasih so tudi precej nepredvidljive, o tem se vsi strinjamo.
Je pa mogoče ravno zato priložnost, da pride do miru v Ukrajini, toliko večja. Ko se je poskušalo po ustaljenih poteh priti do miru, nisem prepričan, da smo bili prav posebej uspešni. Sploh ne Evropa. Mogoče bo pa ta nova pot dejansko pripeljala do tega, kar si vsi želimo. In to je najprej premirje, potem pa tudi mir. Za take cilje je včasih tudi smiselno preboleti kakšno nepredvidljivost.
Ampak Evropa niti zdaj ni enotna. Pri vprašanju končanja vojne v Ukrajini sta madžarski in slovaški premier bolj na liniji z Moskvo, države tudi niso enotne pri razpravi o pošiljanju mirovnih sil v Ukrajino po koncu spopadov. Slovenije ne bo v koaliciji voljnih, ampak je pripravljena pri mirovni misiji sodelovati v okviru Združenih narodov. Ukrajinsko privolitev v začasno premirje pa so medtem s Kijevom izpogajali Američani.
Očitno so v tem trenutku, če želimo, da se zgodi pomemben premik pri doseganju miru v Ukrajini, potrebni recimo temu nekonvencionalni pristopi, ki jih ameriška administracija tudi v zadnjem času zelo aktivno izvaja. Če bo to pripeljalo do miru, je to mogoče celo vredno tega, kar spremljamo.
Glede neenotnosti Evrope pa bi rekel, da je Evropa poseben “osebek”, ker ima mehanizme, ko je treba skoraj o vsaki stvari doseči soglasje. Pri 27 članicah je to marsikdaj težko, nikoli pa ni nemogoče. Vsak vrh, ki ga imamo, pa se sestajamo najmanj na tri mesece, se vedno začne s špekulacijami medijev, da ne bo soglasja o pomembnih odločitvah.
Na koncu je bilo do zdaj še vedno doseženo v tistem času, ko je bilo to potrebno. Verjamem, da se bodo tudi v prihodnje na Evropskem svetu našli načini, kako bomo iskali poti in enotnost, pa čeprav obstajajo zelo različni pogledi na marsikaj. Med državami znotraj Evropske unije so vedno bili in vedno bodo.
Po islamističnem napadu v bližnjem Beljaku
Mineva mesec dni od islamističnega napada v bližnjem Beljaku, ko je 23-letni Sirec, ki se je radikaliziral prek spleta, z nožem ubil 14-letnika, še pet ljudi pa je ranil. Če ga ne bi ustavil še en Sirec, raznašalec hrane, ki je vanj zapeljal z avtom, bi se lahko končalo še veliko huje. Po tem napadu se je sestal Sekretariat sveta za nacionalno varnost, na tem sestanku ste bili tudi vi. Pogovarjali pa ste se tudi o “potrebnih zakonskih spremembah na področju terorizma in ogroženosti države”. Kaj točno to pomeni, gospod premier?
To pomeni, da sem takoj, ko sem zasledil novico o tem napadu v naši neposredni soseščini, najprej izrazil sožalje svojcem žrtve in sosednji Avstriji, potem pa sklical Sekretariat sveta za nacionalno varnost, da se prepričam, ali lahko ti dogodki vplivajo na ogroženost oziroma na varnost v Sloveniji. Po zatrjevanju vseh pristojnih institucij je Slovenija varna država. To je bilo najpomembnejše.
Hkrati pa smo se z vsemi institucijami, z ministrstvom za notranje zadeve, za obrambo in podobno, dogovorili, da razmere zelo pozorno spremljamo, da dvignemo raven pozornosti. Pa tudi, da nas takoj obvestijo, če bi prišlo do potrebe, da gremo v spremembo zakonodaje oziroma podzakonskih aktov.
Zaenkrat na mizi nimam nobenih konkretnih predlogov. Če se bo to izkazalo in če bo stroka pripravila dopolnitve zakonodaje, bom to seveda pozorno preučil.
Načrtovanje terorističnega napada, denimo, v Sloveniji trenutno sploh ni kaznivo, ampak kaj se snuje? Spremembe obstoječe zakonodaje ali nov protiteroristični zakon? Za kaj se zavzemate vi, kajti na eni strani gre za vprašanje učinkovitejšega zagotavljanja varnosti v državi, na drugi strani pa je to lahko občutljivo vprašanje z vidika nadzora nad posamezniki, svobode govora, človekovih pravic …
To ni vprašanje za predsednika vlade v tem trenutku. Ker čakam, da ta odgovor poda stroka. Šele ko bom to dobil, se bom lahko opredeljeval.
Po zagotovilih vseh predstavnikov na Sekretariatu sveta za nacionalno varnost pa je ocena, da živimo v varni državi. Ni na meni, da to ocenjujem, verjamem in zaupam stroki. Če se bo ta odločila, da zaradi spremenjenih okoliščin potrebujemo dodatne ukrepe, bom temu prisluhnil.
“Tudi na to smo pripravljeni in bomo reagirali hitro in odločno”
Prihodnji teden bo vrh EU, na katerem naj bi se voditelji pogovarjali tudi o trgovinski vojni. Prav negotovost, ki jo prinaša globalna trgovinska vojna, kakršne še nismo videli, pa je po oceni Umarja največje tveganje tudi za slovensko gospodarsko rast. Za domača podjetja bo ključno, kako se bodo pozicionirala v teh novih razmerah. Ali lahko računajo na pomoč države? In kje vi vidite nove priložnosti za slovensko gospodarstvo, na katerih trgih?
To, kar se zdaj dogaja s trgovinsko vojno, je bilo na neki način napovedano že takoj po izvolitvi nove ameriške administracije. Evropa se od takrat pripravlja, prav tako Slovenija, ki je že sprejela ukrepe.
Na vladi smo že potrdili zakon o skrajšanem delovnem času, s katerim lahko priskočimo na pomoč panogam oziroma podjetjem, ki bi imela zaradi upada manj dela. Na ta način zaposlenih ne bi pošiljala na zavod, temveč bi jih lahko obdržala na skrajšanem delovnem času, denar za njihove plače pa dobila neposredno iz državnega proračuna.
Ta ukrep ni posebna pogruntavščina Slovenije, uporabljal se je že v preteklosti, a smo ga zdaj dopolnili tako, da ga lahko uporabimo tudi samo v primeru upada naročil, ki je začasne narave. Je tudi usklajen z vsemi deležniki in je bil dobro sprejet tako v gospodarstvu kot pri sindikatih.
V tem trenutku ne načrtujemo novih ukrepov, ker se ne kaže ta potreba, če se bo pokazala, pa bomo zelo hitri. Upam si trditi, da so naši finančni pokazatelji, o katerih sva govorila na začetku intervjuja, tako dobri predvsem zato, ker je vlada zelo hitro reagirala na spremenjene okoliščine v svetu.
Ni naključje, da imamo najboljše pokazatelje pri inflaciji, brezposelnosti, gospodarski rasti in na dolgu. Ko je prišlo do prve krize, energetske, smo reagirali hitro in odločno. Ko so se zgodile naravne nesreče, smo reagirali hitro in odločno. In zato so finančni pokazatelji tako dobri.
Enako velja za gospodarsko krizo, ki mogoče prihaja zaradi trgovinske vojne. Tudi na to smo pripravljeni in bomo reagirali hitro in odločno.
Se je s prihodom Donalda Trumpa na oblast kakorkoli spremenila teža, ki jo je imela Slovenija v očeh ZDA kot verodostojen sogovornik, ko gre za razmere na Zahodnem Balkanu, ki so v Srbiji in Republiki Srbski ravno v zadnjem času izjemno napete?
Slovenija je ves čas, ne samo v primeru ene administracije, zelo verodostojen sogovornik. Ne samo zato, ker smo nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, ne samo zato, ker smo članica Evropske unije in Nata, ampak ker smo v svojih stališčih dosledni, ker zagovarjamo mednarodno pravo in človekove pravice, kar je v resnici osnovni postulat katerekoli ameriške administracije.
Ko me sprašujete o razmerah v Bosni in Hercegovini: Slovenija je v letu 2022 prva dala pobudo, da je treba vzporedno s pogovori o tem, kako naj se Ukrajina približa Evropski uniji, priložnost za evropsko pot dati tudi Zahodnemu Balkanu, še zlasti Bosni in Hercegovini, ki je bila do takrat v čakalnici.
Na pobudo Slovenije je BiH dejansko postala kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Zato ker je v neposredni soseščini in je v našem neposrednem interesu, da je Bosna in Hercegovina stabilna in varna država. Zato je tudi slovenska diplomacija na tem področju ves čas enaka in se ves čas zavzema za to.
In mimogrede, prepričan sem, da tudi vsi zadnji ukrepi nove ameriške administracije peljejo v isto smer – kako ohraniti tako ozemeljsko celovitost BiH kot raven človekovih pravic znotraj države.
Ja, Bosna in Hercegovina se je po obsodbi predsednika Republike Srbske Milorada Dodika znašla v enem najbolj nevarnih trenutkov po vojni, medtem pa v Srbiji študentski protesti trajajo že dobre štiri mesece. Prav danes se v Beogradu napoveduje eden največjih protestnih shodov do zdaj. Srbski predsednik Vučić že ves teden napoveduje, da bodo študenti tokrat skušali zrušiti ustavni red, da bo protest nasilen, kar študenti razumejo kot Vučićevo zastraševanje. Srbski študenti in njihovi podporniki so razočarani, ker se evropske vlade, tudi vaša, ne opredelijo, ampak pravijo, da gre za notranje zadeve tuje države. Ste morda danes pripravljeni reči kaj bolj odločnega? Ali pa če vas izzovem tako: ali podpirate študentske proteste?
Na moji funkciji ne gre za to, kakšno je moje osebno mnenje. Zasledovati moram zelo jasno načelo, to pa je, da dokler so razmere mirne, vključno s protesti, se kot tuja država ne smemo opredeljevati do razmer, razmere pa zelo pozorno spremljamo.
Želimo si, da ne pride do eskalacij, da ne pride do nasilja, še najmanj do državnega nasilja. Če bi se kaj takega zgodilo, bi morali temu ustrezno prilagoditi tudi naša stališča.
V tem trenutku nihče ne bo dajal ocen, ker gre za normalen demokratičen proces znotraj tretje države, in moramo pustiti možnost, da se kot tak tudi razvije. Sicer bi lahko komurkoli dali tudi izgovor, da gre za tuje vmešavanje, česar pa si ne želimo. Gre za notranji demokratični proces v prijateljski državi Srbiji.
“Mislim, da se v tem intervjuju preveč ukvarjate z eno osebo”
Tako z Miloradom Dodikom kot z Aleksandrom Vučićem je v tesnih odnosih ljubljanski župan in vaš veliki politični podpornik Zoran Janković. Ne samo da z njima prijateljuje in sodeluje, ne samo da je v času študentskih protestov Vučića podprl s pismom, ki je v slovenski prestolnici naletelo na buren odziv, Ljubljana je tudi tarča kapitala poslovnežev iz kroga Dodika in Vučića. Mladen Milanović – Kaja, ki ima tesne povezave s političnim vrhom Republike Srbske, je eden največjih investitorjev na ljubljanskem nepremičninskem trgu in lastnik podjetja KPL, ki ima koncesijo Mestne občine Ljubljana. Nikola Petrović, poslovnež iz Vučićevega kroga, pa je lani kot edini ponudnik na dražbi od Mestne občine Ljubljana kupil več kot 9.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Trnovem. Kakšno je vaše mnenje o tem prepletanju Zorana Jankovića s politično kapitalskim miljejem Srbije in Republike Srbske?
Priznati moram, da imate bistveno boljše podatke, kot jih imam sam. Res ne poznam teh podatkov o nakupih posameznih parcel, niti ne čutim dolžnosti, da bi se moral s tem ukvarjati.
Kar pa zadeva posamezna mnenja, tudi političnih osebnosti: živimo v demokraciji. Vsak ima pravico do svojega mnenja, seveda pa tudi vsak odgovarja za svoje mnenje, ki ga izrazi javno. In mislim, da je bil v tem primeru tudi župan Janković že večkrat pozvan s strani javnosti in ji podaja odgovore. Sam ne čutim potrebe, da bi ga k temu pozival.
Mislim, da ste javnost in mediji dovolj glasni.
Kot ste omenili že prej, se je Slovenija, pa tudi vi osebno, v Bruslju zelo borila za to, da je Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke za članstvo v EU. Eden vaših največjih političnih podpornikov doma Zoran Janković pa je povezan z Dodikom, ki nikoli ni skrival separatističnih teženj v BiH, po nedavni obsodbi pa jih še stopnjuje. Kako gre to dvoje skupaj? In ali ste Jankoviću, s katerim se menda redno sestajate, kdaj o tem kaj rekli?
Mislim, da so naše politike tiste, ki jasno povedo, kaj zastopamo in katera načela zastopamo. Ravno politika do Bosne in Hercegovine, kjer od prvega dne tega mandata zastopamo stališče ozemeljske nedotakljivosti, človekovih pravic in evropske poti, jasno pokaže, v kaj mi – in tudi jaz sam – verjamemo glede BiH.
O tem govorim v javnosti, o tem govorim tudi, ko sem s komerkoli na štiri oči, tako da vam ni treba iskati vzporednic, ker jih ni. To, kar me vi sprašujete, je v resnici, ali bo Slovenija spremenila svoje stališče – ne bo. Kdorkoli ima lahko različne poglede, vsak pa naj zanje potem tudi nosi svoj del odgovornosti. To je vse.
Čez približno eno leto bodo parlamentarne volitve. Si obetate ali pa morda želite, da vas tudi tokrat ljubljanski župan podpre?
Mislim, da se v tem intervjuju definitivno preveč ukvarjate z eno osebo. Ključ do zmage na volitvah ni nobena posamična oseba in morda tudi ne zadeve, o katerih danes veliko govoriva, ampak bodo predvsem rezultati te vlade na tistih temah, ki najbolj zanimajo ljudi.
Tisti rezultati, po katerih bodo ljudje videli, ali živijo bolje ali slabše kot pred začetkom tega mandata. To bo odločalo volitve in ne opredeljevanje posameznikov.
“Edina determinanta je, da nikoli ne bomo v koaliciji s SDS”
In ravno k temu zdaj prihajava. Sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi imela Svoboda približno polovico poslancev manj, kot jih je dobila na volitvah 2022. Veliko ste izgubili, vaši koalicijski partnerici SD in Levica pa ne pridobivata. Odločilno vprašanje naslednjih volitev utegne biti, kdo bo lahko sestavil koalicijo. Če na levi sredini ne bo kakšne nove stranke ali novega obraza, vi pa boste imeli priložnost sestavljati koalicijo, koga iz desne sredine bi povabili vanjo – Novo Slovenijo, Logarjeve Demokrate …?
V tem trenutku so špekulacije odveč. Vse, kar lahko povem, je, da s SDS zagotovo nikoli ne bomo šli v koalicijo. To je edina determinanta in točka, o kateri se ne bomo pogajali. Kdo iz desne bo sploh prišel v parlament? Kdo je tisti, ki bo imel na levi dovolj glasov? Kdo bo morda nov obraz? Za vse to je prezgodaj.
Lahko pa povem, da sem v tem trenutku zadovoljen s podporo Svobodi. Veste, zakaj? Ker se podpora, ki je pri nas upadla, ni prelila k drugim strankam in je ostala med neodločenimi. Upam si trditi, da zato, ker čakajo na rezultate. Da vidijo, ali lahko uresničimo napovedi, ki smo jih dali na začetku mandata in so bile najbolj smele napovedi katerekoli vlade v zadnjih 20 letih.
Prepričan sem, da vsaj večino da, in zato sem tudi prepričan, da se bodo tudi ti, ki so danes neopredeljeni, vrnili k Svobodi.
Razumem, da je danes skepsa. V času, ko se reforme izvajajo, marsikdo dvomi, ali jih bomo pripeljali do konca. Imamo še leto dni, časovnice so zdaj zelo napete, ampak stvari so v parlamentu in se izvajajo, tako da sem prepričan, da bo marsikdo presenečen nad tem, kolikšen bo na koncu volilni rezultat Svobode. Med njimi pa ne bo mene, kajti jaz že danes vem, da bo rezultat zelo dober in bistveno boljši od napovedi.
Prav zaradi bližajočih se volitev nimate več veliko časa, poleg tega lahko zdaj pričakujete tudi več ovir, denimo referendumske pobude, ustavne presoje in podobno. Za ponedeljek ste sklicali koalicijski vrh, teme bodo zdravstvo, stanovanja, pokojninska reforma, ki sicer ne bo nov zakon, zaradi česar delodajalci pravijo, da gre le za kozmetične popravke, ne za reformo. Ampak kaj bo zdaj za vas do konca mandata res ključno spraviti pod streho?
Od prvega dne ponavljam eno in isto, to bom ponovil tudi danes. Zdravstvena reforma je tista, kjer so spremembe največje, kjer imamo zaradi stanja v javnem zdravstvu tudi najmanj časa, in tukaj delamo največje, radikalne in odločne korake. Ta teden so v parlamentu obravnavali zakon o zdravstveni dejavnosti, pričakujemo, da bo tudi potrjen, nato pa pridejo naslednji koraki.
Ključni del zdravstvene reforme, njeno osrčje je, da enkrat za vselej razmejimo med zasebnim, ki je sicer dovoljeno, in javnim. Ampak vmes pa ne sme biti tega dobesedno nemoralnega prepletanja, ki smo mu bili priča zadnjih 20 let.
Javni zdravstveni sistem nam je bil dolgo časa v ponos, zaposleni v njem so predani in požrtvovalni, ampak manjšina med njimi pa ga je začela izigravati za zasebno bogatenje, zato da so si bolnike iz javnega sistema, kjer zanje niso imeli časa, pripeljali v zasebno ordinacijo in so tam na njih mastno služili.
Ta moralni hazard bomo zdaj ukinili, ker kdo ve, kaj bo v prihodnje, ampak v tem trenutku imamo dovolj veliko večino v parlamentu, da tako pomembno spremembo, od katere so bežale vse vlade v preteklosti, tudi levosredinske, dejansko izpeljemo.
V začetku mandata ste sicer vi poudarjali, da sta prva ključna zakona zdravstvene reforme zakon o digitalizaciji zdravstva in zakon o ZZZS, pa ju ni …
To je bil prejšnji minister.
Ampak je bil nov poskus tudi pod novo ministrico …
To ne drži.
Njen zakon o digitalizaciji je bil lani aprila v javni razpravi, pa ni bilo potem nič …
Presenečeni boste pri digitalizaciji.
“Dobesedno paraziti na sistemu”
Greva zdaj k omenjenemu zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki bo zdravnike silil v odločitev, ali bodo delali v javnem ali zasebnem zdravstvu, in je v parlamentarni proceduri. Sama koalicija je vložila dopolnila na več kot 80 odstotkov členov in predlagala tudi nove. Opozicija in zdravniške organizacije pa svarijo, da zakon ne bo skrajšal čakalnih dob, ki so rak rana slovenskega zdravstva, zdravniki pa da bodo še v večji meri odhajali iz javnega zdravstva. Kako odgovarjate na to?
Ta opozorila poslušamo že od januarja lani, ko je sindikat Fides sprožil stavko, ki še kar traja. Že prvi mesec so rekli, da se bo, če ne bomo takoj prisluhnili njihovim zahtevam in dvignili zdravniških plač, vse to zgodilo. Stavka je še vedno tu, pa se ni zgodilo nič od tega. Kaj vam to pove?
Meni to pove, da je večina zdravnikov in drugega medicinskega osebja v zdravstvenem sistemu predana in srčna. Sindikati pa jim s temi napovedmi delajo krivico, ker to predano osebje drži pokonci javni zdravstveni sistem. Zaradi njih moramo poskrbeti, da bodo ti, ki so bili dobesedno paraziti na sistemu, ki so si polnili žepe, hkrati pa niso oddelali svojega v javnem zdravstvu, sprejeli odločitev in bodo pač morali iti iz sistema. Nič slabega ne vidim v tem.
Ali mislite, da si bolniki želijo priti v javno ordinacijo, iz katere jih bo zdravnik napotil v zasebno ordinacijo? Nihče si tega ne želi. In pri tem je tudi podpora javnosti nesporna.
Naprej: nasprotniki zakona so podporniki stavke. Vsi, brez izjeme. Stavka bo verjetno trajala do konca mandata, potem pa bi se končala brez dodatnih zahtev, če bi morda prišlo do zasuka. Pa ne bo. Stavka je namreč politična in ni usmerjena v dobrobit javnega zdravstva.
Kljub temu so se čakalne vrste, tukaj govorim o nedopustno dolgo čakajočih, začele krajšati. Ja, gre počasi, ne da se jih odpraviti čez noč. Ker je potreb več, je tudi število čakajočih na začetku večje in raste, pada pa število nedopustno dolgo čakajočih.
Zadnja mednarodna raziskava OECD kaže, da 80 odstotkov slovenskih bolnikov pri svoji uporabniški izkušnji v čakalnih vrstah v resnici ne vidi takega problema, kot se temu pripisuje v javnosti. To pa seveda ne pomeni, da se ne bomo borili proti čakalnim vrstam.
Ta vlada je uvedla še eno spremembo, ki pomembno vpliva na to, koliko čakalna vrsta dejansko obremenjuje pacienta. Danes ne pride na vrsto naslednji, ampak tisti, ki najdlje čaka. To ni samo administrativna sprememba, ampak dejansko izboljšuje kakovost oskrbe za konkretnega bolnika.
Tudi predsednica republike vas je ob 1.000 dneh vladanja spomnila, da ste obljubili nekaj pomembnih reform, ki niso končane, in upa, da bodo. Kako s predsednico sodelujeta zdaj, je kaj mirneje?
S predsednico ves čas dobro sodelujeva. Nič nimam proti, če nas spominja na stvari, o katerih sami govorimo vsak dan. Verjetno spremlja naše izjave, tako da natančno ve, o čem govori. Nič ni narobe s tem.
Ponavljam, da je reforma, kot je zdravstvena, že v parlamentarni proceduri in bo zaključena v roku nekaj tednov. Podobno velja za ostale reforme, ki sem jih napovedal in pri katerih še vztrajamo. Tudi te se morajo zaključiti do poletja. Prepričan sem, da rezultati bodo, in temu primerno bo potem tudi javno mnenje.
“Ravnanje predsednice je nedržavnotvorno in neodgovorno”
Predsednica s strankami ne more doseči dogovora o tem, kdo naj vodi tako pomembni instituciji, kot sta Varuh človekovih pravic in Banka Slovenije, ki sta že nekaj časa brez vodje. Pri iskanju podpore se je znašla v slepi ulici, vztrajala je pri Katarini Bervar Sternad za varuhinjo, za guvernerko pa ne želi predlagati Saše Jazbec, pri kateri vztraja koalicija. Razen če bi ji koalicija pomagala dobiti morebitno podporo za Katarino Bervar Sternad, kar pa očitno glede na razvoj zadnjih dogodkov ni uspelo. Kako gledate na to, se bosta sedaj vidva skušala uskladiti o podpori Saši Jazbec?
To usklajevanje sploh ni potrebno. Sedaj bom zelo neposreden. Varuh človekovih pravic je pomembna institucija, koalicija je dala enotno podporo, več od tega koalicija ne more narediti. Odgovornost, da najde kandidata, ki bo dobil 60 glasov, pa ni na koaliciji, ampak na predsednici. Predsednica mora to odgovornost sprejeti nase, ne more je prenašati na kogarkoli drugega, ko ji to ustreza.
Svojo podporo smo njeni kandidatki zagotovili, od tu pa je to izključno njena odgovornost in tudi njena naloga. Vse ostalo zavračam. To je prvo.
Drugo: veliko sva v tem intervjuju govorila o tem, v kakšnih res zoprnih in težkih časih sta danes Slovenija in Evropa. Ravno v teh časih se na evropski ravni, v Evropski centralni banki, odloča o tako pomembni stvari, kot je povečanje izdatkov za obrambo in varnost. Slovenija pa nima svojega predstavnika, ki bi lahko o tem enakopravno glasoval. Popolnoma nepotrebno …
Po domače: zato ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge, je Slovenija brez predstavnika točno na točki, kjer se odloča o obrambnih izdatkih. Ali se vam to zdi državotvorno? Meni ne čisto.
In celotno odgovornost za to vidite pri predsednici republike?
Do sedaj je predsednica republike v parlament poslala samo enega kandidata, za katerega smo vnaprej napovedali, da nima podpore. To je bilo enkrat, davno v lanskem letu. Od takrat nobenega konkretnega predloga v parlament sploh ni bilo.
Ni nujno, da so predlogi uspešni, mora pa opravljati svojo nalogo. In v primeru guvernerja je koalicija od prvega dne popolnoma jasna. Imamo eno od kandidatk, ki je bila prijavljena, ki izpolnjuje vse strokovne kriterije in ima politično podporo. Ker te kandidatke iz neznanih razlogov ne znamo poslati v parlament, je Slovenija v tem trenutku brez glasovalnih pravic v Evropski centralni banki. To se mi zdi neodgovorno, da.
“To ni moja izmišljotina, tako da se obrnite na upokojence”
Vlado ponovno čaka interpelacija, tokrat zaradi vaše izjave, da je druga Janševa vlada “v letu 2012 ob izpeljavi pokojninske reforme pomembno zmanjšala odmerni odstotek za skoraj 20 odstotkov. Od tam izhaja sedanji problem položaja sedanjih upokojencev, ker jim je tista vlada Janeza Janše v resnici znižala njihov položaj.” Zpiz je bil jasen, šlo je za matematični preračun, ampak dejanski efekt za upokojence je bil enak, in torej ta ukrep Janševe vlade ni poslabšal njihovega položaja. Vi ste sicer ob najavi interpelacije SDS dejali, da se lahko zgolj nasmehnete, ampak glede na pojasnila Zpiza je zelo jasno, da vaša izjava ni bila resnična. Ste danes to pripravljeni priznati?
O tem, ali se je s to reformo iz časa Janševe vlade ali pa z Zujfom položaj upokojencev poslabšal, ne sprašujte mene, ker nisem upokojenec. Vprašajte upokojence, ki vam bodo povedali enako. Vsa njihova interesna združenja se namreč obračajo na to vlado z eno samo pobudo, naj za božjo voljo popravimo krivice, potem ko se je odmerni odstotek zmanjšal.
To niso moje besede. Preverite pri interesnih združenjih upokojencev, pri tistih, ki so na koncu dobili manj denarja, in včasih ne verjemite v matematične razlage, ker se to na koncu pri upokojencih pozna v njihovem žepu. Oni so najboljši pokazatelj in tudi razsodnik tega.
Veselim se te razprave, ker se bo lahko razkrilo, kako je na položaj upokojencev vplivala ta vlada, pa četudi v času krize, in kako so na njihov položaj vplivale druge vlade tudi takrat, ko je bila kriza mogoče manjša.
Zpiz je bil sicer jasen, ampak razumem, da tega ne priznavate.
Povedal sem, da se je odmerni odstotek za 20 odstotkov zmanjšal in da imamo od prvega dne v hiši pobude upokojenskih združenj, naj se krivica zaradi zmanjšanja odmernega odstotka odpravi. To ni moja izmišljotina, to zahtevajo upokojenci, tako da se obrnite na njih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje