O novi različici koronavirusa, ki se je najprej pojavila v Bocvani, uradno pa so jo potrdili v Južni Afriki, smo se pogovarjali z Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta. Za zdaj znanstveniki o njej ne vedo veliko, a jasno je, da ima veliko število mutacij. Da bi novo različico in njen (možni) vpliv na razvoj epidemije res razumeli, pa bo treba počakati še nekaj tednov.
Nova različica koronavirusa B.1.1.529 je danes glavna tema v svetovnih medijih, pa tudi sestanka ekipe Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer so novo odkrito različno koronavirusa označili za skrb vzbujajočo. Države članice EU so se zaradi nove različice novega koronavirusa danes dogovorile, da začasno ustavijo lete iz sedmih držav z območja južne Afrike, so potrdili pri Evropski komisiji.
O novi različici, smo se pogovarjali z Romanom Jeralo, vodjo Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
“Vemo, da ima ta različica veliko število mutacij, takšnih, za katere se je že prej pokazalo, da so lahko nevarne, saj se lahko izognejo imunskemu sistemu. Nekatere mutacije so blizu mesta cepitve s furinom, kar pomeni, da bi lahko bila večja tudi nalezljivost.”
Različico, ki se je pojavila v Bocvani, so sekvencirali in potrdili v Južni Afriki. Dva primera sta že bila potrjena v Hongkongu, trije pa v Izraelu, vsi pri vrnitvi potnikov iz držav na jugu Afrike. Pri zapiranju prometa z Južno Afriko in njenimi sosednjimi državami gre predvsem za upočasnjevanje širjenja virusa, saj je težko pričakovati, da bi lahko širjenje popolnoma preprečili, pravi Jerala.
Različico, ki jo bo danes WHO predvidoma poimenoval z grško črko νι (ni), se da relativno enostavno dokazati s PCR-testom, pojasnjuje sogovornik s Kemijskega inštituta, zato so jih sekvencirali že relativno veliko. Da bi pa ta različica v JAR izpodrivala delto, ne moremo reči, še dodaja.
V Južni Afriki je število dnevno potrjenih okužb bilo na nizki ravni, a je v zadnjem času spet začelo naraščati. Ni še jasno, ali je razlog nova različica. “Za zdaj številke niso visoke, a hitro naraščajo. Ni še jasno, kako kužna je različica v primerjavi z delto. Gre predvsem za strah, da bi lahko bila nevarna,” razlaga Jerala.
“Učinkovitost cepiv morda slabša, a še vedno bodo delovala”
Najkasneje v dveh tednih bo jasno, kako učinkovita so v boju s to različico protitelesa, pravi Jerala. “Glede širjenja bo treba počakati še nekaj časa, da bomo vedeli več,” dodaja.
WHO bo danes sicer odločal tudi o tem, ali gre za različico, ki jo je treba spremljati, ali za različico, ki je skrb vzbujajoča. Tudi pri organizaciji opozarjajo, da bo treba počakati še nekaj tednov, preden bomo res razumeli novo različico in njen vpliv na razvoj pandemije.
Jerala miri, da so doslej protitelesa nevtralizirala še vsako varianto. “Morda bo učinkovitost cepiv slabša, a bodo še vedno delovala. Da bi se ta različica protitelesom, ki nastanejo po cepljenju, popolnoma izognila, je malo verjetno. Zaščita pred hujšim potekom bolezni bo zelo verjetno ohranjena, vprašanje pa je, kako bo z infektivnostjo (op. a. nalezljivostjo).”
Zelo verjetno pa je, da se bo ta različica izognila določenim mononukleonskim protitelesom, ki se uporabljajo kot zdravilo proti covidu-19, opozarja Jerala. Tudi to bo jasno v predvidoma dveh tednih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje