Menu Item
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Strokovnjaki ob tem pozivajo k samopregledovanju dojk v vseh obdobjih življenja. Treba pa se je odzivati tudi na preventivne presejalne programe in skrbeti za svoje zdravje, ob spremembah na in v telesu pa obiskati zdravnika, opozarjajo.
Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić je pojasnila, da za rakom dojk ne zbolevajo zgolj ženske, temveč tudi moški. Sodelovanje med stroko, odločevalci in civilno družbo pa lahko zmanjša umrljivost ter izboljša odstotek preživetja oziroma ozdravljivost raka, je poudarila.
Strokovnjaki iz državnega presejalnega programa raka dojk Dora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju te bolezni, so v sporočilu za javnost napisali, da v Sloveniji letno za rakom dojk zboli okoli 1.400 žensk in okoli 12 moških. V letu 2019 je zbolelo 1.583 oseb, od tega 1.568 žensk in 15 moških. Na splošno pa ima med vsemi raki eno najboljših prognoz, saj večino bolnic ozdravijo. Izboljšanje prognoze je bilo doseženo predvsem z uvajanjem novih zdravil v zdravljenju zgodnjega raka, pa tudi boljšo ozaveščenostjo, boljšo diagnostiko in tudi organiziranim presejanjem žensk v starosti od 50 do 69 let v programu Dora, so poudarili.
Verjetnost, da ženska zboli za rakom dojk, se s starostjo povečuje. Več kot 80 odstotkov bolnic zboli po 50. letu. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja, vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov, ter dejavnike življenjskega sloga, pri čemer so najpomembnejši uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.
Kako zmanjšati ogroženost?
“Ogroženost za raka dojk si ženske torej lahko zmanjšamo predvsem z redno telesno dejavnostjo, z izogibanjem alkoholu in s tem, da skrbimo za normalno telesno težo predvsem po menopavzi. Ker pa je rak dojk povezan tudi z drugimi nevarnostnimi dejavniki, na katere težko vplivamo z lastno aktivnostjo, je v preventivi toliko bolj pomembna tudi sekundarna preventiva, torej zgodnje odrivanje raka dojk in presejanje,” je opozorila Katja Jarm iz presejalnega programa Dora.
Strokovnjaki so si enotni, da je pri prepoznavanju raka dojk ključno samopregledovanje. To je pomembno tudi po 50. letu starosti, ko so ženske že vključene v program Dora, saj lahko rak nastane tudi med dvema kontrolnima pregledoma.
Simptomi raka dojke so zatrdlina, boleč predel, sprememba velikosti ali oblike dojk, sprememba barve, izcedek iz dojk ali kakršnekoli spremembe v območju bradavice in pod pazduho. “Če ženska opazi spremembe, naj se obrne na izbranega zdravnika ali ginekologa, ta pa jo bo usmeril v regijsko ambulanto za bolezni dojk,” pa je pojasnila družinska zdravnica Vesna Homar.
Strokovnjaki ob tem zagotavljajo, da je slovenski zdravstveni sistem dober. “S polno odgovornostjo trdim, da oskrba raka v Sloveniji ni niti za odtenek slabša kot v precej bogatejših državah,” je dejala zdravnica onkologinja Simona Borštnar. Naša država nudi tudi najnovejša zdravila in široko množico strokovnjakov.
Združenje Europa Donna Slovenija v letošnjem letu obeležuje 25 let delovanja. V rožnatem oktobru pripravljajo številne dogodke v več kot 40 krajih po Sloveniji. O raku dojk bodo ozaveščali na ljubljanskem maratonu, pridružujejo pa se tudi evropskemu dogodku Race for the cure. V združenju sodelujejo tudi z več podjetji, ki bodo ozaveščala med drugim s telefoni, kruhom, mehčalcem za oblačila, kavo in vodo v rožnati barvi. Po Ljubljani pa bo vozil roza avtobus.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!