Menu ItemSvet RTV Slovenija je na izredni seji za novo predsednico uprave javnega zavoda že v prvem krogu izvolil Natalijo Gorščak. Na javni razpis za predsednika uprave RTV Slovenija sta se prijavila tudi direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktor Nova24TV Boris Tomašič. Natalija Gorščak je dobila enajst glasov svetnikov, Mirko Štular štiri, ena oddana glasovnica pa je bila neveljavna.
Člani sveta RTV Slovenija so novega predsednika oziroma predsednico uprave RTVS izbirali med tremi kandidati, ki so se prijavili na javni razpis. Poleg vršilke dolžnosti predsednice uprave javnega zavoda Natalije Gorščak sta za ta položaj kandidirala tudi direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktor Nova24TV Boris Tomašič.
Razpisna komisija je ocenila, da pogoje za imenovanje izpolnjujejo vsi trije kandidati, ki so se na seji najprej predstavili članom sveta. Po razpravi članov sveta je bilo jasno, da Tomašič nima možnosti za imenovanje ter da se bodo svetniki odločali med Štularjem in Gorščak.
Za imenovanje na čelo uprave RTVS so kandidati potrebovali vsaj devet glasov svetnikov. Gorščak jih je že v prvem krogu glasovanja dobila enajst, kar je dovolj za izvolitev. Štularja so podprli štirje svetniki, ena oddana glasovnica pa je bila neveljavna.
Gorščak bo za nova člana uprave predlagala pravnika
Tisti svetniki, ki so glasovali za Gorščak, so poudarjali, da je pripravila program s konkretnimi cilji in časovnicami ter da je poiskala tudi kandidata za nova člana uprave RTVS. Gorščak je napovedala, da bo v primeru imenovanja na čelo uprave RTVS za nova člana uprave predlagala strokovnjakinjo za finance Nevenko Črnko ter strokovnjaka za kadre in pravo Aljošo Pečana Grudna. Tako Črnko kot Pečan Gruden sta po izobrazbi pravnika.
Gorščak je po izvolitvi dejala, da RTV Slovenija potrebuje več optimizma in izrazila prepričanje, da to ona lahko ponudi. Ocenila je še, da znotraj hiše obstaja veliko potenciala, da potegnejo voz naprej, dvig RTV-prispevka pa da jih k temu še dodatno zavezuje. “Javnost je pisana in hoče spremembe. Prepričana sem, da bomo s kolegoma v upravi izpolnili ta pričakovanja,” je poudarila Gorščak, ki bo svoj štiriletni mandat na čelu uprave RTVS začela v četrtek.
Svetniki, ki so bili bolj naklonjeni Štularju, so na drugi strani izpostavljali, da se je ta dobro znašel v vlogi radijskega direktorja ter da javni zavod potrebuje majhne in premišljene spremembe. Je pa Štular poudaril, da v primeru izvolitve ne bo predlagal novih članov uprave RTVS, ampak jih bo iskal z javnim razpisom.
Svet RTVS je razpis za novega predsednika uprave objavil po tem, ko je zaradi izgube zaupanja pri večini svetnikov s tega položaja odstopil Zvezdan Martić. Pred Martićem je odstopil tudi član uprave Simon Kardum, za njim pa še član uprave Andrej Trček. Edini član uprave s polnim mandatom je trenutno delavski direktor Franci Pavšer.
Dvig RTV-prispevka zavoda ne bo rešil iz primeža varčevalnih ukrepov
Gorščak je v svoji predstavitvi poudarila, da se bo pri vodenju javnega zavoda držala načela, da je strokovnost nad vsem in da je treba imeti enaka merila za vse: “Kdorkoli bo izbran za predsednika uprave, bo imel težko delo, saj v zavodu že vrsto let vlada status quo, klima ni spodbudna, organizacija je zgrajena na interesnih temeljih, tehnično pa zaostajamo v razvoju, čeprav smo bili še pred slabim desetletjem vodilni tudi na tem področju.”
Kot je poudarila, morajo biti v osrednjih programih javnega servisa vsebine, ki jih ustvarjajo vse osrednje produkcijske enote ter regionalni in manjšinski centri: “Na RTVS imamo ogromno sposobnih ljudi, ki jih je treba motivirati za vključitev v nove projekte. Zaposleni morajo biti vodeni z zgledom, poleg plačila pa jim mora motivacijo nuditi tudi spodbudno in urejeno delovno okolje.”
Med prednostmi RTV Slovenija je navedla zveste uporabnike, stabilen vir financiranja, kakovostne vsebine, bogat arhiv, tradicijo in prepoznavnost, na drugi strani pa je opozorila, da bodo znotraj hiše potrebne strukturne spremembe. Omenjala je preoblikovanje trženja, novo statusno obliko javnega servisa RTVS ter novo sistematizacijo delovnih mest, pa tudi programske spremembe ter večjo integracijo dnevnoinformativnih, športnih in kulturnih vsebin.
Desetodstotni dvig RTV-prispevka s prvim januarjem prihodnje leto po njenih besedah ne bo dovolj visok, da bo RTVS rešil iz primeža varčevalnih ukrepov. Na vprašanje, kako si predstavlja racionalizacijo oziroma reorganizacijo javnega zavoda, pa je odgovorila, da v prvi vrsti cilja na združevanje podobnih poklicev in prerazporejanje kadrov ter mehke ukrepe, kot je upokojevanje.
Štular bi kot predsednik uprave začel s štirimi področji, ki jih je po njegovi oceni mogoče urediti. Na RTVS bi se najprej organizirano lotil področja upravljanja sprememb. Drugo področje, ki ga je izpostavil, je neustrezna kadrovska struktura, kot posebej pomembna pa je navedel tudi razvoj in digitalno preobrazbo. RTVS po njegovem mnenju potrebuje fokus in treznost ter dobro vodenje.
Tomašič je pojasnil, da se je na razpis prijavil, ker je zaskrbljen nad trenutnim stanjem na RTVS. Dejal je, da so odnosi med sodelavci zelo slabi, zato bi moral biti javni zavod deležen temeljite prenove. Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, RTVS pa pri tem nazaduje, je poudaril Tomašič in dodal, da višji RTV-prispevek ne bo odpravil pomanjkanja slovenske produkcije na RTVS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje