Menu Item
Minister za okolje Andrej Vizjak noče podpisati pogodbe za sofinanciranje projekta LIFE Bober pod okriljem inštituta Lutra. Njegovo ministrstvo se je pred dvema letoma zavezalo, da bo to storilo, saj je projekt, ki ozavešča o pomenu tega glodalca in ohranjanja njegovega življenjskega okolja, izbrala Evropska komisija. Na ministrstvu pravijo, da se je v vmesnem času število bobrov v Sloveniji izjemno povečalo in da ti povzročajo škodo na premoženju ljudi, zato projekta zdaj ne morejo finančno podpreti. V Lutri pa so prepričani, da se jim želi Vizjak tako maščevati, ker so nasprotovali gradnji hidroelektrarne Mokrice.
Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra se je februarja 2020 prijavil na razpis Evropske komisije (EK) za program LIFE, namenjen projektom s področja varstva okolja. Evropska komisija običajno projektov ne financira v celoti, ampak zagotovi določen delež (večinoma do 80 odstotkov), razliko pa mora zagotoviti prijavitelj iz drugih virov. Države članice, tudi Slovenija, so oblikovale prakso, da takšne projekte sofinancirajo in s tem zagotovijo njihovo izvedbo, hkrati pa pritok evropskega denarja v državo.
Slovensko ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je tako kmalu po objavi razpisa Evropske komisije objavilo javni poziv, ki je še vedno dostopen na tej povezavi, in v katerem je zapisano, da bodo do sofinanciranja “upravičeni vsi na podlagi tega poziva pravočasno predloženi projekti, izbrani s strani Evropske komisije”. Gre torej za avtomatizem upravičenosti do sofinanciranja: če je dovolj dobro za Evropsko komisijo, je tudi za ministrstvo.
Inštitut Lutra je bil na razpisu EK uspešen, kar je izvedel avgusta 2020 in na MOP oddal vlogo za sofinanciranje. Z MOP so ga februarja 2021 obvestili, da je ministrstvo zagotovilo finance za projekt, gre za 124.000 evrov, in mu poslali predlog pogodbe o sofinanciranju. “Pogodbo med nami in ministrstvom smo dlje časa usklajevali, z vsemi sektorji na ministrstvu,” razlaga ustanoviteljica Lutre Marjana Hönigsfeld Adamič. “Manjkal je le podpis ministra, ki pa ga ni in ni bilo.” Kot je bilo določeno v zgoraj omenjenem pozivu, bi moral minister pogodbo podpisati v enem mesecu od prejema popolne vloge, torej pred več kot enim letom.
Je krivo nasprotovanje hidroelektrarnam?
V Inštitutu Lutra na podpis pogodbe in denar čakajo 13 mesecev. Zahtevek po podpisu pogodbe so poslali na državno odvetništvo, ki pa ga je zavrnilo z argumentom, da je Lutra pridobila zgolj “možnost” sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Zato zdaj pripravljajo tožbo, s katero bodo na upravnem sodišču zahtevali, da se vzpostavi pogodbeno razmerje.
Pri Lutri sicer sumijo, da so se Andreju Vizjaku zamerili še v času, ko je bil zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), saj je bila Lutra ena od nevladnih organizacij, ki so s tožbo na upravnem sodišču preprečile gradnjo zadnje v vrsti hidroelektrarn na slovenskem delu Save, Mokrice. “Mi nasprotujemo gradnji vseh hidroelektrarn, ne le Mokric, saj vidimo, kakšno škodo povzročijo naravi,” pravi Hönigsfeld Adamič. Predvideva, da je ministra razjezila njihova kampanja “Pustite še nam malo Save”, v kateri so ogrožene vrste rib s plakatov ‘prosile’ mimoidoče, naj poskrbijo za njihovo življenjsko okolje, reko Savo, ki bi ga z gradnjo Mokric izgubile.
Ministrstvo: Bobri povzročajo škodo
Na ministrstvu za okolje pravijo, da so projektu odrekli financiranje iz strokovnih razlogov. “MOP je leta 2019 pred podpisom pisma podpore projektu LIFE BOBER pregledal projektno prijavo in ugotovil, da so aktivnosti smiselne in skladne z zakonodajo in politiko ministrstva, zato ga je podprl,” odgovarjajo na ministrstvu. Toda v dveh letih so se razmere spremenile. “Podatki iz leta 2021 kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro. S tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi.”
Razlagajo, da je treba “zaradi trenutnega stanja v naravi, tako prostorskega kot tudi številčnega naraščanja konfliktnih situacij z bobrom, nemudoma pristopiti k pripravi upravljalskih načrtov. MOP bo za pripravo obeh dokumentov potreboval dodatna finančna sredstva. Glede na navedeno ugotavljamo, da bo v tem primeru prišlo do podvajanja financiranja, kar pa ni smiselno in gospodarno, zato projekta LIFE BOBER finančno ne more podpreti.”
“Gre za lase privlečene argumente,” pravi Marjana Hönigsfeld Adamič. “Prvič, na ministrstvu ne vedo, kako razširjen je bober v Sloveniji. Da bi to ugotovili, so razpisali projekt, ki ga je dobil naš inštitut, saj se s tem področjem ukvarjamo že leta, a projekt se začne šele letos jeseni. Drugič, vse službe ministrstva so projektu LIFE: Bober prižgale zeleno luč, zataknilo se je pri zadnji instanci, to je podpisu ministra Vizjaka. In tretjič, kar je najpomembnejše: prav to, da se populacija bobra povečuje, je povod za naš projekt. Z njim namreč ljudi ozaveščamo, zakaj je ohranjanje te avtohtone vrste in njenega življenjskega okolja tako pomembno, in jih učimo sobivati z bobrom.”
“Pogoji v razpisu so popolnoma jasni. Kdorkoli dobi denar od Evropske komisije, ga dobi tudi od ministrstva,” pa ob tem dodaja direktor Centra nevladnih organizacij Goran Forbici. “Tudi če bi argumenti ministrstva o bobrih držali, bi minister moral podpisati pogodbo, saj v razpisu ni bilo navedenih nobenih okoliščin, pod katerimi bi tistim, ki jih je izbrala EK, lahko odrekli financiranje.”
Zakaj je bober pomemben?
Bober je bil zaradi pretiranega lova na začetku 19. stoletja v Evropi na pragu izumrtja, v zadnjih desetletjih pa ga ponovno naseljujejo. Lutra pri projektu sodeluje s fakulteto za gozdarstvo zagrebške univerze, njeni strokovnjaki so bili namreč tisti, ki so pred leti poskrbeli za naselitev bobra na Hrvaško, od koder se je razširil tudi v naše kraje. Namen projekta LIFE: Bober, ki že poteka, je ozaveščanje ljudi o pomenu te zaščitene vrste glodalcev in ohranjanja njihovega življenjskega okolja, še posebej ob podnebnih spremembah.
“Od bobrov se lahko veliko naučimo, tudi o tem, kako varovati naše potoke in reke,” pravi ustanoviteljica Lutre. “Državne službe zdaj pogosto napačno ‘čistijo’ vodotoke tako, da povsem uničijo zeleni obvodni pas in zabetonirajo strugo. Ti posegi niso v skladu z zakonom o vodah, ki določa obrečni pas, kamor se ne sme posegati. ‘Škoda’, ki naj bi jo povzročali bobri, po navadi nastane, ker ljudje uničijo obvodni pas z rastlinjem, s katerim se bobri sicer hranijo. Zato bobri včasih pridejo tudi do bližnjih njiv in obglodajo, na primer, koruzo. A v nobenem primeru ne gre za veliko škodo,” razlaga. “Obglodana drevesa, odgriznjeno koruzno steblo ali zamašen cevni prepust so le nepomemben davek za sonaravno prilagajanje podnebnim spremembam.”
Med drugim pri projektu ljudi učijo, kako sobivati z bobrom. “Poplavljanje ob bobrovih jezovih lahko učinkovito preprečimo na enostaven način, z instalacijo odtočne cevi v bobrov jez. Naprava se imenuje ‘beaver-deceiver’ (‘ki pretenta bobra’),” razlagajo na delavnicah na območjih v Sloveniji, kamor se je bober vrnil.
“Bobri so znani kot graditelji jezov,” še pravi Hönigsfeld Adamič, “toda ti so sonaravni, saj skoznje pronica voda skupaj z malimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki ohranjajo reko živo. Jezovi hidroelektrarn, ki jih želi graditi minister Vizjak, pa reko in življenje v njej popolnoma uničijo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje