DZ kljub kritikam potrdil obrambno resolucijo. Sajovic: Ne gre samo za orožje

Tretja točka dnevnega reda izredne seje državnega zbora je bila obravnava resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Vlada je predlog resolucije potrdila konec maja, zavezala pa se je, da jo bo Slovenija sprejela pred začetkom vrha zveze Nato, ki bo konec junija potekal v nizozemskem Haagu. Na vrhu zavezništva je namreč mogoče pričakovati sprejetje zaveze, da bodo države članice za obrambo namenjale več denarja, in sicer najmanj tri odstotke BDP.

Kako bo Slovenija povečala obrambne izdatke?

Resolucija predvideva, da bo Slovenija dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo – k temu se je zavezala na vrhu zveze Nata leta 2014 – do konca leta 2025, leta 2026 bi za obrambo namenili 2,2 odstotka, leta 2027 2,4 odstotka, leta 2028 2,6 odstotka, leta 2029 pa 2,8 odstotka BDP.

Slovenija bo vlagala v vojaško opremo, ki ima dvojno rabo, krepila kibernetsko varnost, zdravstvene kapacitete, logistiko in infrastrukturo. Vlada z resolucijo krepi in povečuje tudi odpornost bolnišnične infrastrukture. Ker na slovenskem ozemlju potekata dva pomembna transportna koridorja za zvezo Nato, bo treba področje zdravstva na tem področju še okrepiti, je dejal obrambni minister. Povečale se bodo vojaške zdravstvene kapacitete na sedmih lokacijah po državi: v UKC Maribor, v celjski, brežiški in novogoriški bolnišnici.

Resolucija predvideva tudi, da bi poleg Slovenske vojske po zgledu Teritorialne obrambe uvedla "aktivne rezervne sile". Mirnodobna sestava Slovenske vojske naj bi sprva štela 10.000 pripadnikov, kasneje pa bi jo razširili na 30.000 pripadnikov.

Najmanjša koalicijska stranka, ki nasprotuje dodatnim vlaganjem v obrambo in oboroževanje, je po obravnavi predloga resolucije na seji parlamentarnega delovnega telesa vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v sredo dejala, da predloga za razpis posvetovalnega referenduma poslanci ne bodo obravnavali pred obravnavo resolucije.

Odločitev, da o referendumu ne bodo glasovali pred potrjevanjem resolucije, je utemeljila z navedbami, da je resolucija politični akt in v nasprotju z zakoni ni zavezujoča.

"Predlog za razpis posvetovalnega referenduma lahko blokira samo tiste akte, ki so dokončni v pravnem smislu. Resolucija pa ni pravni, ampak je politični akt, ki v pravnem smislu ne ustvarja nobenih pravic in dolžnosti. Nobene ovire ni, da državni zbor ne bi mogel odločati o resoluciji," je navedla Klakočar Zupančič.

Na začetku obravnave te točke dnevnega reda je vodja poslancev stranke Levica Matej T. Vatovec v proceduralnem predlogu Klakočar Zupančič pozval za pojasnilo, zakaj predloga za razpis referenduma državni zbor ne bo obravnaval prej kot resolucije, na katero se navezuje.

Klakočar Zupančič je ponovno pojasnila, da je resolucija politični in ne pravni akt, torej akt programske narave za politične usmeritve na določenem območju. Vatovcu je dejala, da bo državni zbor predlog Levice za razpis referenduma obravnaval v roku 30 dni.

"Varni bomo, če bomo enotni"

Minister za obrambo Borut Sajovic je poslankam in poslancem dejal, da je treba o tako pomembnem nacionalnem vprašanju, kot je resolucija o dolgoročnem opremljanju in razvoju Slovenske vojske, govoriti trezno, modro in preudarno. "Iskati je treba takšne rešitve, ki nam bodo zagotavljale varnost in blagostanje tudi v prihodnosti," je dejal minister.

Po njegovih besedah je Slovenija ta trenutek varna država in želja vseh je, da tako tudi ostane. Poudaril je, da so se razmere po svetu v zadnjih letih precej spremenile, predvsem na področju varnosti. Prav zaradi tega je pomembno, da je Slovenija članica zveze Nato, saj ji to zagotavlja najboljšo varnost. "Če smo del zavezništva, je treba upoštevati in spoštovati pravila, ki nam to varnost zagotavlja. Kar pa ne pomeni, da Slovenija nima svojega mnenja in besede," je izpostavil.

"Ne gre in nikoli ni šlo samo za orožje in oboroževanje, ampak je treba gledati to zgodbo širše. Varni bomo, če bomo enotni, solidno opremljeni, gospodarsko uspešni, družbeno in socialno povezani. Na kar nekaj teh izzivov odgovarjamo v tej resoluciji," je dejal obrambni minister.

Kot je navedel, Slovenska vojska z modernizacijo dobiva vse, kar je stroka predlagala in zagovarjala, ob tem pa je treba naslavljati tudi širše vidike obrambe, kot na primer dvojno rabo na področju zdravstva, infrastrukture in kibernetske varnosti. Po Sajovičevih besedah bi se morale države zveze Nato uskladiti glede krepitve evropskega obrambnega stebra, katerega del je tudi Slovenija.

Svoboda: Varnost je temelj za delovanje in razvoj naše družbe in države

Poslanec Martin Premk je v stališču poslanske skupine Svoboda poudaril, da se svetovna varnostna arhitektura nahaja v enem od najbolj zapletenih obdobij po koncu hladne vojne, v zadnjem času pa smo priča velikim premikom in spremembam v mednarodni skupnosti.

"V Svobodi smo prepričani, da je varnost eden izmed temeljnih pogojev za delovanje in razvoj naše družbe in države. Menimo, da se učinkovitost države odraža tudi in predvsem po stopnji varnosti, ki jo ta s svojim nacionalnim varnostnim sistemom zagovarja in zagotavlja prebivalcem na svojem ozemlju," je navedel.

V največji koalicijski stranki menijo, da Slovenija k lastni in evropski varnosti prispeva s konceptom široke varnosti in obrambe, ki temelji na večji odpornosti. "Obramba torej ni samo orožje, ampak mora obramba vsebovati tudi komponente varnosti in odpornosti. V tem konceptu združujemo pozitivne izkušnje iz prejšnje države in osamosvojitvene vojne, posebej sistem civilne zaščite in Teritorialne obrambe," je dejal.

Izpostavil je pomembnost investicij za dvojno rabo na področju zdravstva, prehranske samooskrbe, kibernetske varnosti, umetne inteligence, naprednih tehnologij, civilne zaščite, prometne in energetske infrastrukture.

"Obrambna sposobnost ni samo zgolj vojaška kategorija, temveč je tudi izraz politične zrelosti državne odgovornosti in zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nezanesljivem svetu. Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolj pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi zanesljiva članica zveze Nato in bo na ta način prispevala k svoji in skupni evropski varnosti," je dejal Premk.

Opozoril je na pomembno zavezo vlade, da se obrambni izdatki ne bodo poviševali na račun rezanja pravic na področju sociale in dodal, da Svoboda predlog obrambne resolucije podpira.

V obrazložitvi glasu je nekaj poslancev Svobode sicer dejalo, da resolucije ne bodo podprli, ampak se bodo pri glasovanju vzdržali.

SDS o resoluciji ne bo glasovala

Poslanec SDS Žan Mahnič je v stališču največje opozicijske poslanske skupine poudaril, da v SDS o resoluciji ne bodo glasovali, saj menijo, da bi bilo treba najprej glasovati o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma in šele nato o resoluciji. "Če bi glasovali o njej, je žal ne bi mogli podpreti. Prav tako pa zaradi nekaterih zadev, ki so notri, ne bi glasovali proti, ampak bi se vzdržali," je pojasnil Mahnič.

V SDS menijo, da je imela aktualna vladna koalicija zelo ugodno politično okolje za krepitev obrambnih sil v državi, saj bi jih zagotovo podprla tudi opozicija. "Vedeli smo, da bo vsaj ena koalicijska stranka temu nasprotovala, pa vendarle smo računali, da mislite resno in da bomo ta mandat izkoristili za to, da opozicija na eno strani in pa del koalicije na drugi strani stopimo skupaj in da končno na obrambnem področju naredimo to, kar se žal več mandatov ni dalo," je dejal Mahnič.

Opozoril je, da je aktualna vlada razdrla že podpisano pogodbo za nakup osemkolesnikov znamke Boxer, zdaj pa se je odločila za nakup osemkolesnikov Patria, nakup katerih bo Slovenijo ostal precej več.

Resolucijo je označil za neiskreno potezo slovenske vlade, saj bo slovenski premier Robert Golob čez 14 dni na vrhu zavezništva Nato v Haagu podprl zvišanje obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP, čeprav bo slovenski parlament sprejel to resolucijo, ki predvideva dvig na tri odstotke BDP.

NSi: Varna Slovenija je vredna vlaganja in vredna enotnosti

Janez Žakelj je v mnenju opozicijske poslanske skupine NSi poudaril pomembnost članstva Slovenije v zvezi Nato, saj to naši državi zagotavlja varnost, ki omogoča stabilno okolje za razvoj družbe, gospodarstva in posameznika. A članstvo v Natu prinaša tudi pravice in dolžnosti, na tem področju pa po njegovih besedah opažajo v NSi vse več dvoma, nejasnosti in sprenevedanja.

"Odnosi z zavezniki niso nekaj, kar si lahko privoščimo jemati z levo roko. Aktualna koalicija prepogosto govori eno v tujini in drugo doma. Pred partnerji v Bruslju ali na vrhu Nata želi izpasti zanesljiva in sodelujoča, doma pa zamegli odgovornost, zmanjšuje pomen obrambnih prizadevanj in pušča vtis, da so zaveze, ki jih sprejemamo kot država, nekaj pogojnega. To ni pošten odnos ne do zavezništva ne do naših ljudi," je izpostavil Žakelj.

Za NSi je ključno, da ima Slovenija dobro usposobljene in opremljene obrambne in varnostne strukture. Slovenska vojska, civilna zaščita, policija in obveščevalno varnostne službe delujejo v izjemno zahtevnih okoliščinah tako doma kot v tujini, zato si ti ljudje zaslužijo spoštovanje in podporo v opremi, pogojih dela in politični jasnosti.

"Zato v Novi Sloveniji podpiramo Resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske do leta 2040. Verjamemo, da je kljub že omenjenim neskladjem usmerjena v pravo smer, v sodobno, vzdržljivo, obzirno in odpornejšo vojsko, ki bo sodobna, sposobna zaščititi državo, pomagati prebivalcem ob nesrečah in prispevati k stabilnosti v svetu," je navedel.

Opozoril je na velik razkorak med cilji in njihovim uresničevanjem, predvsem na področju financiranja povišanja varnostnih izdatkov.

V SD imajo nekatere pomisleke na vsebino resolucije

Socialni demokrati pravijo, da je resolucija nastala kot odgovor na spremenjeno in vse bolj nepredvidljivo varnostno okolje, ki ga zaznamujejo vojna v Ukrajini, nestabilnost v evropski soseščini ter globalni premiki v razmerjih moči. Kot je v stališču poslanske skupine SD izpostavil Jonas Žnidaršič resolucija temelji na aktualnih strateških dokumentih Slovenije in upošteva mednarodne zaveze države kot članice EU in zveze Nato.

"Ob tem pa je treba poudariti, da je za pripravo tako obsežnega in dolgoročnega dokumenta nujna tudi kritična analiza resolucije za zagotavljanje suverenosti in odpornosti nacionalnih obrambnih zmogljivosti," je dejal in dodal: "Kljub načelni podpori temeljnim ciljem resolucije je treba izpostaviti več resnih pomislekov, ki izhajajo iz strokovne razprave in izkušenj z izvajanjem prejšnjih strateških dokumentov."

V SD tako menijo, da resolucija vključuje številne vsebine, ki presegajo razvoj in opremljanje Slovenske vojske ter posegajo na področja, ki so predmet drugih strateških dokumentov. Žnidaršič je izpostavil tudi neskladje finančnih ciljev z mednarodnimi dogovori. Resolucija namreč predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v letu sprejetja in dvig na tri odstotke do leta 2030.

"Takšna dinamika ni usklajena z aktualnimi pogajanji v Natu in EU, kjer so standardi še predmet razprave," je opozoril. Prav tako bo zelo težko povečati število pripadnikov Slovenske vojske na 30.000 do leta 2040 brez ustreznih sistemskih sprememb in ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka.

"Slovenija mora ostati odgovorna in zanesljiva članica evropskih in evroatlantskih struktur, a hkrati graditi na lastni suverenosti in odpornosti. Vse bolj je jasno, da je Evropa sama sebi najbolj zanesljiva zaveznica in v tem duhu je treba razumeti in uresničevati tudi razvoj Slovenske vojske v prihodnjih desetletjih," je še dodal poslanec SD.

Vatovec: Obrambno resolucijo spreminjamo takoj, ko se EU ali Nato nečesa spomnita

Levica, ki ostro nasprotuje dviganju obrambnih izdatkov in nakupovanju orožja, meni, da gre pri spreminjanju resolucije za "histreizacijo", ki se v Evropi dogaja predvsem zaradi izvolitve Donalda Trumpa na čelo ZDA. Po besedah vodje poslancev Levice se je v EU zgodila velika panika, ki jo poganjata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

"Na podlagi te histerije od držav članic zahtevata povišanje obrambnih izdatkov, ob tem pa se uvaja tudi megalomasnki sklad za financiranje nabav orožja," je dejal. Opozoril je, da se obrambna resolucija spreminja že tretjič v manj kot štirih letih, kar je po njegovih besedah dokaz, da ne gre za planski in strateški dokument, saj se ga spreminja takrat, ko se v EU ali Natu česa spomnijo.

Vatovec je opozoril, da zahteve o povišanju obrambnih izdatkov na tri oziroma pet odstotkov BDP "poslušamo že od inavguracije Trumpa", temeljijo pa na premisi, da več orožja pomeni več varnosti, kar pa po njegovem mnenju ne drži.

Izpostavil je da EU in Nato že zdaj za orožje zapravita več kot preostali del sveta skupaj, da pa krize, ki resno ogrožajo Slovenijo, niso na področju varnosti in obrambe.

Po mnenju Levice je pomembneje krepiti javni zdravstveni sistem, reševati krizo na področju stanovanj in sociale. "To so krize, na katere znamo postavljati odgovore in jih naslavljati. Hkrati so tudi prioritete, pri katerih bi morali vztrajati," je dejal in dodal, da je aktualna vlada sicer naredila ogromne korake v tej smeri.

Opozoril je, da bi lahko z 20 milijardami naredili ogromno za to, da bi naslovili največje grožnje za slovenske državljane. "EU je lahko uspešna zgolj tako, če se bo postavila na lastne noge, če se bo odstranila iz sence ZDA in mednarodnih konfliktov in bo v njih sodelovala zgolj kot nevtralen posrednik med zahodom in vzhodom," je poudaril in dejal, da Levica resolucije ne bo podprla.

Demokrati: Naša podpora resoluciji je pogojna

V poslanski skupini nepovezanih poslancev, kjer so poslanci stranke Demokrati, se po besedah Tineta Novaka zavedajo, da je varnost temelj politične stabilnosti, gospodarske odpornosti in zaupanja državljanov v državo.

"Zato podpiramo potrebo po strateški razpravi o prihodnosti obrambnega sistema in dolgoročni usmeritvi razvoja Slovenske vojske. Vendar moramo obenem opozoriti, da predlog resolucije v tej obliki ne izpolnjuje temeljnega poslanstva, da bi oblikovala izvedljiv, strokovno utemeljen in finančno odgovoren načrt razvoja obrambnih zmogljivosti," je izpostavil Novak.

Dejal je, da bodo v poslanski skupini nepovezanih poslancev resolucijo podprli, ker ocenjujejo, da Slovenija nujno potrebuje strateški okvir usmerjanja obrambnega sistema do sredine stoletja. Dodal je, da je njihova podpora pogojna, saj ne odobravajo vsega, temveč menijo, da se lahko na osnovi te resolucije zgradi dejansko izvedljiv in strokovno utemeljen, finančno odgovoren obrambni koncept.