Poslanke in poslanci so izglasovali redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja v model "ja pomeni ja".

Poslanci in poslanke so z 78 glasovi za in tremi glasovi proti potrdil rešitve iz novele kazenskega zakonika, ki v slovenski pravni red vnašajo nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu samo ja je ja. Kot so v razpravi poudarjali tudi poslanci, gre zasluga nevladnikom, ki so mobilizirali javnost, da je nastalo pravo družbeno gibanje.

“Gre za odločitev, ki nima neizmerne teže le za življenja vseh žrtev spolnega nasilja, ampak vpliva na družbo v širšem smislu. Je korak k družbi ničelne tolerance do spolnega nasilja, spoštovanja telesne integritete posameznika, spoštovanja soljudi, prepoznavanja njihove volje in njihovih osebnih meja,” so ob pričakovanju glasovanja o redefiniciji kaznivega dejanja posilstva zapisali v Inštitutu 8. marec.

Privolitev v modelu “ja pomeni ja” je svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno, svobodno podano soglasje. Lahko je dano z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti.

Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je na tiskovni konferenci še pred razpravo v državnem zboru dejala, da se je zgodil pravi mali čudež. “Izkazalo se je, da v Sloveniji obstaja ena obča človeška vrednota, in to je spolna nedotakljivost.” Poudarila je enotnost slovenske politike o tem vprašanju in korektno sodelovanje ter angažiranje obeh strani.

Da ima predlog enovito podporo politike, je bilo znano že na matičnem odboru za pravosodje, kjer zakonski predlog, ki so ga pripravili v nevladnih organizacijah, posvojili pa v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, ni imel nasprotnikov. Kot je izpostavil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Matic Zupan, so lahko skupaj ugotovili, da “smo kot družba toliko dozoreli, da smo pripravljeni širše varovati spolno nedotakljivost”. “Kazenski aparat se ne bo več spraševal, ali je bilo v nekem primeru uporabljene dovolj sile. Bo pa uporaba sile oteževalna okoliščina,” je izpostavil.

Pomagalo več kot 100 prostovoljcev

Kot je povedala Maja Koražija, ki je v sklopu kampanje zbiranja podpisov, ozaveščanje ni dovolj. Treba je spremeniti zakone in postopke tako, da bodo dejansko zaščitili žrtve in jim pomagali. “Dva meseca smo posvetili zbiranju 5.000 overjenih podpisov, ki so pogoj za vložitev in obravnavo zakona v DZ. Pri tem se nam je pridružilo več kot 100 čudovitih prostovoljcev iz vse Slovenije, ki so delali na ulicah mest in vasi.”

Model “ja pomeni ja” že pozna nekaj držav

Trenutno v kazenskem zakoniku (KZ-1) za posilstvo velja t. i. model prisile. Ta temelji na fizični ali psihični sili, lahko pa gre tudi za uporabo drog ali hipnoze. Pri tem mora biti grožnja resna in usmerjena neposredno na življenje ali telo žrtve. Prav tako morata biti tako sila kot grožnja, ki ju uporabi storilec, da doseže spolno občevanje ali z njim izenačeno spolno ravnanje, takšni, da sta objektivno sposobni zlomiti odpor žrtve.

170. člen KZ-1

(1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

171. člen KZ-1

(1) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let.

Države, ki že imajo ureditev po modelu “ja pomeni ja”, so na primer Hrvaška, Švedska, Danska, Portugalska, Belgija, Luksemburg, Ciper in Združeno kraljestvo. V britanskem zakonu imajo posebej opredeljen pojem soglasja, ki je razumljeno kot privolitev v ravnanje osebe, ki ima možnost in sposobnost dati privolitev.

Na Danskem, kjer so spremembo sprejeli 17. decembra lani, so zamenjali celoten prvi odstavek 216. člena – od modela prisile do modela ja pomeni ja: “Za posilstvo se kaznuje vsakdo, ki ima spolne odnose z osebo, ki v to soglasno ne privoli, z zaporom do osem let.”

“Danes je pomemben dan, ne samo za žrtve nasilja, ampak za vse nas, ki bomo odslej živeli v malce drugačni družbi. Pogumne izpovedi žrtev, ki so ob podpori nevladnih organizacij uspele aktivirati ljudi po vsej državi, da so v njihovem in svojem imenu zahtevali spremembe, so dosegle državni zbor,” je ob tem v skupnem sporočilu za javnost skupine organizacij izpostavila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Dodala je, da je bilo pri tem sodelovanje z obema ministricama za pravosodje, Andrejo Katič in Lidijo Kozlovič ter tako rekoč vsemi političnimi strankami zgledno.

Dokazovanje posilstva in spolnega nasilja

Študija Kriminološkega inštituta je pokazala, da žrtve posilstva podajo uradno kazensko ovadbo v povprečju 20 dni od dneva posilstva, ko številni telesni dokazi, kot so modrice in odrgnine, že izginejo. Tako je posilstvo težko dokazati, ne glede na sprejet model v kazenskem zakoniku.

Švedska klinična študija iz leta 2017 pa je ugotovila, da je 70 odstotkov od 298 obravnavanih žensk, ki so bile posiljene, med napadom doživelo “neprostovoljno paralizo”. Zato je treba presojati vsak primer posebej in ne na podlagi pričakovanj, kako naj bi se žrtev “pravilno” odzvala na spolne nasilje, so poudarili v Inštitutu 8. marec.

Tudi v primeru sprejetja modela “ja pomeni ja” še vedno velja domneva nedolžnosti pri obtožencu. Državni tožilec mora onkraj razumnega dvoma dokazati, da spolno občevanje ni bilo soglasno. Obtoženi je med preiskavo in dokaznim postopkom pred sodiščem zaslišan tudi o korakih, ki jih je storil, da bi se prepričal, da ima svobodno dano privolitev, a to še ne pomeni, da gre za domnevo krivde.

Več o pravnem urejanju vprašanj zlorab spolnosti si lahko preberete tukaj.