Sanacija po poplavah: "Nekateri še niso pristali na to, da se preselijo"

Sanacija po ujmi 2023 se bo intenzivno nadaljevala tudi v prihodnjem letu, po besedah vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica bo ključna prioriteta slediti začrtanim programom.

"Seveda ostaja cela vrsta ostalih nalog, ena je, da dokončamo vse aktivnosti, povezane z nadomestitvenimi objekti," je v današnji izjavi za javnost dejal Šefic. Po njegovih besedah so sicer na tem področju vsi postopki bolj ali manj končani. "Potrebno je podpisati še zadnje pogodbe in razrešiti nekatera vprašanja s posameznimi lastniki. Nekateri še niso povsem pristali na to, da se preselijo. To bo eden od izzivov, ki ga moramo razrešiti," je poudaril vodja vladne službe za obnovo.

Cilj vlade je, da z vsemi dosežejo dogovor. "Jaz vendarle ocenjujem, da na koncu bomo dosegli dogovor. Če pa ga s kom res ne bi, bomo seveda takrat morali razmisliti in predlagati ustrezne rešitve," je dejal.

Med aktivnostmi v prihodnjem letu je izpostavil tudi naloge, ki se dotikajo gospodarske javne infrastrukture za območja, kjer bodo nadomestitveni objekti.

Poudaril je, da bodo sredstva iz sklada za obnovo zadostila potrebam. "Predvideno je, da bomo lahko do konca leta 2028 vse zadeve, ki so načrtovane, ustrezno financirali. V ta namen sproti preverjamo projekte, njihovo dinamiko, načrtovana sredstva ... zato, da se sredstva pravilno in racionalno porabijo in seveda, da se projekti pravilno razporedijo do konca leta 2028," je pojasnil.

Ljudi skrbijo nova tveganja

Eno od področij, ki najbolj skrbi ljudi, so po njegovih besedah vodotoki. "Z izrednimi ukrepi, ki so bili izvedeni neposredno po naravni nesreči, pa tudi sanacijskimi ukrepi, ki se izvajajo z rednim vzdrževanjem, smo bistveno zmanjšali tveganja za ponovitev takšnih dogodkov," je pomiril in dodal, da se z vsemi ukrepi, ki se izvajajo, odpornost še povečuje.

"Mislim, da smo danes bistveno bolj varni, kot smo bili še pred dvema letoma," je ocenil.

Pripravljajo se tudi državni prostorski načrti, ki bodo zagotovili podlago za nekatere večje, zahtevnejše investicije, kot so zadrževalniki, razlivna območja in gradnja pregrad. To bo varnost in odpornost v naslednjih desetletjih še izboljšalo.

Kot je izpostavil Šefic, naj bi bil državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino po nekaterih ocenah kolegov iz ministrstva za naravne vire sprejet v naslednjem letu.

"To je za tako zahtevne zadeve seveda dober tempo, bo pa potrebno ob samem projektiranju, torej načrtovanju in tako naprej zagotavljati tudi vrsto drugih pogojev, med drugim pridobivanje zemljišč in vsega ostalega, kar bo seveda zelo zahteven proces," je dejal.