Menu Item
Sandiju Češku se maje imperij, ki ga je začel graditi z ženo Livijo Dolanc leta 1992. V najboljših časih je imel pol milijarde evrov prihodkov in več kot sedem tisoč zaposlenih, lani pa, kot je zdaj razkril za N1, le še 200 milijonov evrov prodaje skupine ter štiri tisoč zaposlenih. Do danes se je to število še prepolovilo. Tudi v pogovoru s Češkom, ki za N1 prvič razkriva podrobnosti nekaterih poslov, analiziramo, kje se je zalomilo ter kako s pomočjo tajkuna Darka Horvata in nemškega poslovnega partnerja išče izhod.
“Se opravičujem za nered,” naju je Sandi Češko vljudno, a zadržano sprejel na hodniku, polnem škatel, na Litostrojski v Ljubljani, kjer so prostori njegovega Studia Moderna.
Že ob vstopu v stavbo je vidno, da se v podjetju nekaj dogaja. “V teh prostorih smo 15 let, najprej smo bili v šestih nadstropjih, zdaj smo le še v dveh,” pripoveduje 62-letni podjetnik, ki je zaradi težav, v katerih se je znašel njegov imperij, že od maja na očeh medijev.
Potem je zaokrožila še novica, da ima njegovo podjetje blokirane račune, nekaj manj kot 200 zaposlenim pa so plače v zadnjih mesecih večkrat zamujale.
Presenečenje je bilo toliko večje, saj je Sandi Češko še do lani veljal za enega najbogatejših Slovencev. Kaj se je torej zgodilo? Zakaj? In kaj vse sledi zdaj? Je Sandi Češko, nekoč najbogatejši Slovenec, padel in dokončno propadel? Pojdimo po vrsti.
Zametki Studia Moderne segajo še malenkost pred leto 1992, ko je Sandi Češko kot funkcionar Zveze socialistične mladine Jugoslavije spoznal tedanjega predsednika vojvodinske mladine Branimirja Brkljaća, ki je pozneje postal solastnik Studia Moderna.
Brkljać je izvedel za kosmodisk, ki ga je izdelal pokojni Branislav Stojanović iz Novega Sada, Češka je pregovoril, da je začel kosmodisk, ki ga zaradi načina oglaševanja tako rekoč ni bilo mogoče spregledati, prodajati, je Češko pred leti pojasnjeval za Finance.
Zgolj leto po ustanovitvi se je podjetje že razširilo tudi na Hrvaško.
Multinacionalka iz Zagorja
Sledila so leta razcveta. Studio Moderna je bil leta 1996 med pionirji televizijske prodaje v vzhodni Evropi. Češko je imel do tega sprva zadržke, televizijska prodaja je imela namreč slab renome, češ da se prodajajo ceneni izdelki, ki ne izpolnjujejo obljub. A izdelki pod blagovno znamko Top Shop so šli dobro v promet.
Ob desetletnici je podjetje z več kot 500 zaposlenimi že veljalo za največje na področju neposrednega televizijskega trženja v srednji in vzhodni Evropi. S kozmodiskom in vzmetnicami dormeo je prodrlo v milijone gospodinjstev v tem delu Evrope.
Leta 2008 je Studio Moderna poslovala že v 20 vzhodnoevropskih državah. Rasli so z 20 do 30 odstotki na leto. Češko je, kot pravi, ta projekt skoraj deset let predstavljal tudi na Harvard Business School, na univerzi Columbia in še nekaterih drugih.
“Najprej trdna odločenost, da za vsako ceno vztrajamo pri zahodnih standardih zaščite kupčevih pravic in nato zgodnja odločitev za prodor na tuje trge; nismo čakali, da nam to ukaže zasičenost lastnega trga. Če temu dodamo vlaganje v razvoj svojih blagovnih znamk in distribucijski model multichannel, dobimo naš recept za uspeh,” je pred leti svoj recept za uspeh opisal za Finance.
Zakaj holding na Nizozemskem
Čeprav je med ekskluzivnim pogovorom za N1 dejal, da nikoli ničesar ni skrival, je leta 2000 holding Studio Moderna ustanovil na Nizozemskem. In od tega trenutka naprej je o poslovanju Studia Moderna znanega precej manj.
“Že leta 1999 smo na zahtevo investitorjev, ki so želeli vlagati v podjetje, naredili strukturo po vzoru drugih svetovnih podjetij. Ocenili so, da je Nizozemska najbolj primerno okolje za holdinške strukture,” pojasnjuje, zakaj so se odločili prav za Nizozemsko.
A dejstvo je, da so mu tudi šle v nos tudi zahteve po podrobnih razkritjih v bilancah pri nas. “Pri poslovanju so ključne informacije. Da nas ostra mednarodna konkurenca ne bi povozila, smo že doslej podatke poskušali skrivati, kolikor se je le dalo,” je leta 2003 pripovedoval za medije in dodal: “Podjetja, seveda zaprta, naj natančnejšo razlago o poslovanju v letnih poročilih oblikujejo čim bolj pesniško.”
Danes je na Nizozemskem cela veriga podjetij, lastniška struktura sistema Studio Moderna je precej zavozlana. Na vprašanje, zakaj, Češko v pogovoru za N1 pove zgolj: “Po izstopu iz podjetja, ki pokriva trge vzhodne Evrope, so mi svetovali, da naredimo novo strukturo.”
Vztrajno zanika, da bi holding na Nizozemsko selil zaradi ugodnejših davkov, a so se zaradi tega marsikomu privzdignile obrvi, kajti je Češko obenem član Socialnih demokratov, ki jih tudi finančno podpira.
Vseskozi je tako ali drugače v politični orbiti. Začel je kot funkcionar ZSMS, sedel je v prvem sklicu državnega sveta kot predstavnik lokalnih interesov, bil je v upravnem odboru Foruma 21. Leta 2001, v času vlade Janeza Drnovška, je bil izvoljen med nadzornike državnih Telekoma Slovenije in Slovenske investicijske banke.
Njegovo ime se je kdaj preigravalo celo kot ime morebitnega novega mandatarja, januarja 2022, torej malo pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, pa je prevzel tudi vodenje strokovnega sveta za gospodarstvo Socialnih demokratov. Po volitvah se je iz sveta umaknil.
“Nikoli nisem bil pretirano aktiven v stranki, vendar nisem nikoli skrival svojega političnega prepričanja. Nimam političnih ambicij, to zahteva preprosto drugačne sposobnosti posameznika, ki jih jaz pač nimam,” zatrjuje.
S hitro rastjo med najbogatejše Slovence
Skokovita rast skupine Studio Moderna je Sandija Češka in njegovo ženo Livijo Dolanc leta 2009 prvič postavila na Managerjevo lestvico sto najbogatejših Slovencev. Z oceno vrednosti premoženja 13,9 milijona evrov sta pristala na 90. mestu.
Kako hitro je širil posel, med drugim pove podatek, da je dve leti pozneje, torej leta 2011, postal najbogatejši Slovenec z oceno premoženja okoli 205 milijonov evrov, leta 2012 pa so mu analitiki Managerja naračunali že nekaj več kot 400 milijonov evrov imetja. Na vrhu sta se zakonca Češko-Dolanc obdržala tri leta.
Samstojna rast mu je uspevala vse tja do spomladi 2010, ko so v Studio Moderna vstopili ameriški vlagatelji, sklada Insight Venture Partners in Templeton Strategic Emerging Markets Fund III ter fizični vlagatelj Tom Stemberg, sicer ustanovitelj ameriške verige s papirno galanterijo Staples.
Vsote niso razkrili, prav tako ne velikosti lastniškega deleža, ki so ga dobili. Češko je takrat omenjal manj kot četrtino.
Kmalu zatem je napovedal prvo javno ponudbo delnic nizozemskega holdinga na eni od borz, omenjali so se London, Amsterdam ali Varšava, pri čemer bi večinski delež obdržal v svoji lasti. “Ker tudi v prihodnje načrtujemo hiter razvoj, je to poleg bančnih virov najprimernejši način zagotavljanja sredstev za nove širitve,” je takrat povedal Financam. Vendar holdinga na borzo nikoli ni uvrstil.
Spomladi 2011 je v lastništvo Studia Moderna vstopil še sklad General Atlantic. “Z novim investitorjem smo spet prestavili zamisel o kotiranju na borzi – svetovali so nam, naj se prej še kapitalsko okrepimo in zrastemo,” je takrat pojasnil diplomirani politolog, ki je ohranil večinski delež.
V tem času je kupil tudi belgijsko tehnologijo za vzmeti iz pene, ki jih prodaja pod znamko dormeo octaspring. V vzhodni Evropi je začel prodajati še modne izdelke.
Premik lastništva na Ciper
Češko je marca 2011 lastništvo Studia Moderna Founders B. V. z nizozemske družbe Studio Moderna Founders I B. V. prenesel na ciprsko družbo Kanatol Holdings Limited. Kot je razvidno iz registra, sta po polovična lastnika Sandi Češko in Livija Dolanc.
Na vprašanje, zakaj, je Češko v ogovoru za N1 skop: “Finančni svetovalci so ocenili, da je z vidika naložbene politike, ki jo je podjetje imelo, bolj pametno imeti sedež na Cipru. To je kot nasvet zdravnika, ki ti pripiše tableto, pa se ne sprašuješ, ampak zaupaš.”
Leto pozneje se je po pisanju Dnevnika skupina Studio Moderna zadolžila za visokih 85 milijonov evrov. Za kaj?
“To je bil reprogram, ni bilo novo posojilo. Denar smo porabili za financiranje rasti. Podjetje nikoli ni potrebovalo kapitala za rast. Ko so prišli novi investitorji, smo zastavili še bolj ambiciozne cilje in jih financirali s tem denarjem. V tistem obdobju smo imeli 25-odstotno letno rast. Posojilo je bilo vrnjeno v celoti.”
Imperij se prvič zamaje
Prve večje razpoke v sistemu Studia Moderna so se pokazale leta 2014, ko so prihodki upadli za desetino. “Največ izpada je bilo zaradi razmer v Rusiji in Ukrajini,” je tedaj za medije pojasnil Sandi Češko. Studio Moderna je na teh dveh trgih pred napetostmi med državama ustvaril “precej več kot 30 odstotkov prodaje”.
A so se hitro pobrali. V letih, ki so sledila, je Češko govoril o normalizaciji poslovanja, z osredotočanjem na več spletnega poslovanja in zahodne trge.
S tehnologijo octaspring, ki se vgrajuje v različne izdelke, so začeli prodajati še podjetjem in vstopati v različne panoge, kot sta letalska in avtomobilska industrija.
Skladi, ki iz podjetij praviloma izstopajo po nekaj letih, seveda v pričakovanju dobička, so v lastništvu vztrajali, saj bi bili diskonti ob morebitnem umiku preveliki. In občasno so vbrizgavali svež kapital v Studio Moderna, po pisanju necenzurirano.si, ki se sklicuje na bilance skladov, so skupaj vložili okoli 150 milijonov evrov. In odkupili še preostalo polovico v lasti zakoncev Češko-Dolanc.
Skladi prevzeli, a le za kratek čas
Tri leta pozneje, aprila lani, je Češko presenetljivo ponovno prevzel celotno skupino v lasti nizozemske družbe Studio Moderna Holding Investments in čez noč postal sanator. Takrat je bila skupina namreč že v velikih težavah.
Kot razlaga, so se pod skladi stroški podjetja vrtoglavo povečali, zato je začelo primanjkovati denarja za poplačilo obveznosti do VTB za posojilo, ki so ga najeli poleti 2017. Da bi poplačali zadnjo tretjino 60-milijonskega posojila, so nehali plačevati dobaviteljem. “To je bil največji greh: namesto da bi se dogovorili z bankami, ki lahko počakajo, če vidijo luč na koncu tunela, so nehali plačevati dobaviteljem, ki ne morejo čakati.”
Ko je on znova postal lastnik, so bili dobavitelji že tri ali štiri mesece brez plačil, pravi.
A sam je imel, kot zatrjuje, predpogodbo z ameriškim investicijskim skladom, da bi ta dokapitaliziral skupino in ji tako zagotovil svež denar. To pa se ni zgodilo, saj je sklad zaradi sankcij proti Rusiji in prepovedi poslovanja s podjetji, ki so izpostavljena do Rusije, dvignil roke.
“Ameriški skladi so imeli prepoved financirati kogarkoli, ki posluje v Rusiji. Mi smo imeli dve močni podjetji v tej državi, to je bil za nas tudi največji trg, poleg tega je imelo podjetje pri ruski banki VTB najet kredit in je bilo z vidika Američanov kontaminirano. Podjetji v Rusiji smo morali zapreti, v Ukrajini je bilo uničeno skladišče, posojila pa je bilo treba vračati.”
Češku je tako ostal visok, okoli 60-milijonski dolg do dobaviteljev in velike likvidnostne težave, pri reševanju katerih podjetju zaradi izgube niso želele pomagati niti banke. Dobavitelji pa so zahtevali predplačila.
Češko je tako pred meseci pojasnjeval, da jim primanjkuje obratnega kapitala za nabavo novih zalog izdelkov. Prodaja jim je posledično že lani upadla na okrog 200 milijonov evrov, letos pa se padanje nadaljuje.
Težave ključnega švicarskega podjetja
Kot prvo je v težave zašlo švicarsko podjetje Top Shop International, ki je ključno podjetje skupine in je aprila pristalo v prisilni poravnavi. To podjetje je namreč nabavljalo blago za celotno maloprodajno mrežo in ga dobavljalo tem podjetjem na več kot 20 trgih.
Švicarska prisilna upravitelja sta pred meseci prodala blagovne znamke skupine, med katerimi so denimo Dormeo, Delimano, Rovus in Top Shop. Kupec je bilo švicarsko podjetje Dormeo AG v lasti tajkuna Darka Horvata. Ta je po navedbah portala Necenzurirano.si za nakup odštel okoli štiri milijone evrov.
Vpogled v švicarske poslovne registre pokaže, da je zastopnik Horvatovega podjetja Aleksander Brinjevec, ki je tudi zastopnik Top Shop International.
“Od vloge za prisilno poravnavo s podjetjem nimam nič, sam nisem nič prodajal in od prodaje blagovnih znamk nisem imel nič,” zdaj za N1 Češko prvič razloži ta posel. Doda pa, da sta upravitelja prodajo blagovnih znamk pogojevala s prevzemom obveznosti in tudi več kot desetih zaposlenih podjetja Top Shop International. Tako je Dormeo AG zaposlil tudi Brinjevca.
Očitno pa težave švicarske družbe še niso rešene, saj je pred dvema tednoma sodišče podjetju za dva meseca podaljšalo rok za prestrukturiranje (do 17. oktobra). Češko verjame v uspeh, ki je odvisen od možnosti dogovora z nekaj deset upniki. “Stoodstotnega poplačila ne bo,” pravi.
Večplastna vloga Darka Horvata
Manj jasno je, kako je Horvat prišel na idejo o nakupu Češkovega podjetja. Na vprašanje, kako se je našel prav on, Češko odgovori le: “Novi kupec je kontaktiral upravitelja in je bil edini ponudnik, tako da so sklenili dogovor, kot je v vseh predstečajnih postopkih.”
Potrdi sicer, da sta s Horvatom v stikih, a njunih poslovnih povezav ne želi komentirati. Na vprašanje, o čem se pogovarjata, pove, da gre za “normalne poslovne pogovore, o čemer je pač potrebno”.
Da povezave so, pa se potrjuje tudi v primeru iskanja novega distributerja za slovenski trg, kar je bil doslej Studio Moderna, za katerega je prav v tem tednu njegova direktorica Jana Umek oddala vlogo za stečaj. Sodišče še ni odločilo, bi pa to lahko storilo že v nekaj dneh.
Češko je zdaj posebej za N1 povedal, da gre za nemško podjetje Rika v lasti direktorja Matratzen Concord, ki je poslovni partner avstrijskega Studia Moderna. Zdaj bi prevzel pogodbe s trgovinami za prostor na policah, ki so jih te odpovedale slovenskemuzvoh Studiu Moderni.
Tako se po besedah Češka Rika že dogovarja za najem dosedanjih prostorov Studia Moderna, pripravljeno je tudi zaposliti večino od nekaj manj kot 200 zaposlenih Studia Moderna.
Za nadaljevanje distribucije pa potrebuje podjetje v Sloveniji. Češko pove, da je Rika iskala že vzpostavljeno podjetje, da lahko čim prej zažene poslovanje. Našla ga je pri Horvatovem Dormeu AG, ki je imelo v lasti piransko podjetje Valnadin.
Tega je pred dnevi prevzela Mateja Dolanc, sorodnica Češkove žene Livije Dolanc. Zastopa ga skupaj z Aleksandrom Brinjevcem.
“Nemško podjetje Rika je želelo začeti hitro poslovati v Sloveniji in ker bi ustanavljanje novega podjetja trajalo predolgo, so nemški lastniki Mateji Dolanc, ki bo imela eno ključnih vlog v novem podjetju, predlagali, da ga odkupi,” pravi Češko. Sam bo svetovalec novi družbi.
Kaj pa upniki?
Situacija pa je manj rožnata za upnike Studia Moderna. Podjetje iz Zagorja v zadnjem letu zaradi pomanjkanja obratnega kapitala in zahtev dobaviteljev po predplačilih trgovinam ni več moglo dobavljati blaga v pogodbenih količinah in izpolnjevati obveznosti. Koliko jih ima danes, tik pred stečajem, ni znano.
Je pa jasno, da premoženja ni veliko. Studio Moderna ni lastnik blagovnih znamk, trgovin, poslovnih prostorov. “Od premoženja so še mize, stoli, računalniki, avtomobili,” našteje Češko. Na vprašanje, ali je bil v mesecih pred stečajem Studia Moderna izveden kakšen prenos premoženja, ki bi ga lahko stečajni upravitelj izpodbijal, odgovarja, da ne, da pa so izpodbojne tožbe “vedno mogoče”.
Poleg dobaviteljev (tako znotraj skupine kot drugih tujih in domačih podjetij) ima verjetno podjetje tudi dolg do zaposlenih. Do torka namreč po informacijah N1 delavci še niso prejeli julijskih plač, prav tako letos podjetje ni izplačalo regresa.
Največji upnik bo sicer po Češkovih besedah njegovo podjetje Studio Moderna Founders, saj je lani slovenski družbi (in tudi nekaterim drugim hčeram) dal štirimilijonsko posojilo.
A po 498. členu zakona o gospodarskih družbah ZGD-1) družbenik, ki je v času, ko bi moral zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, tega ne more prijaviti kot terjatev v stečajnem postopku, temveč se to šteje za premoženje družbe.
Tega se zaveda tudi Češko: “Ker gre za lastniško povezano podjetje, se to obravnava kot dokapitalizacija in bodo imeli vsi upniki prednost, tako da lahko ta znesek odpišemo.”
Med upniki hrvaškega podjetja Google, Facebook, Supernova
Usodo slovenskega Studia Moderna deli več drugih družb skupine.
“Več tujih podjetij za maloprodajo je v predstečajnem postopku ali postopku stečaja. Hrvaška je v predstečajnem postopku, dali smo zahtevo za stečaj na Slovaškem, Češkem, Madžarskem,” našteva Češko.
Trgovinsko sodišče v Zagrebu je 18. julija začelo predstečajni postopek za hrvaško podjetje Studio Moderna – TV prodaja, ki je leta 2021 ustvarilo 32,7 milijona evrov prihodkov in 1,2 milijona evrov izgube (preračunano po uradnem tečaju HRK/EUR). Podjetje je že tisto leto končalo z negativnim kapitalom.
V zahtevi za predstečajni postopek je podjetje po poročanju Jutarnjega lista navedlo, da nima denarja za poplačilo terjatev, ki v kratkem zapadejo, in da ima negativni denarni tok.
Tako sta v teh dneh vrata zaprli trgovini Top Shop in Dormeo v Zagrebu, potekel je tudi že rok za prijavo terjatev. Skupno 134 podjetij je po poročanju hrvaškega medija prijavilo za 15 milijonov evrov terjatev, med njimi so hrvaško ministrstvo za finance, trgovska veriga Supernova, Google, Facebook, največji upniki pa so družbe Češkove skupine.
In kaj zdaj ostane Češku?
Na prvi pogled se zdi, da je Češko izgubil veliko. V najboljših časih je imel pol milijarde evrov prihodkov in več kot sedem tisoč zaposlenih, lani pa, kot je zdaj razkril za N1, le še 200 milijonov evrov prodaje skupine ter štiri tisoč zaposlenih. Do danes se je to število še prepolovilo.
Vendar Češku ostaja Studio Moderna Brands, na katerem so blagovne znamke, patenti ter prodajna podjetja za zahodne trge (ZDA, Japonska, Nemčija, Avstralija, Južna Koreja, Kanada). “To je samostojen steber sistema Studia Moderna, zato se nanj niso prenesle težave iz Vzhodne Evrope. Prihodki na Zahodu lepo rastejo,” pravi Češko.
Lani je šlo sicer v stečaj podjetje v Veliki Britaniji, ki je bilo v lasti Studio Moderna Brands. Kot pravi Češko zato, ker je propadel njegov največji kupec. “Namesto da bi saniral Anglijo, sem vložil v vzhodnoevropski del. Če pogledam nazaj, sem najbrž sem naredil napako,” meni.
Koliko letnih prihodkov ustvarijo na zahodnih trgih, ne razkriva, pove le, da znašajo manj kot polovico lanskih prihodkov celotne skupine. Na vprašanje, ali s to skupino ni mogel reševati težav v Vzhodni Evropi, pa: “Manjša skupina ni imela sredstev, da bi reševala večjo.”
Kljub težavam nadaljuje tudi s poslovanjem na približno polovici trgov Vzhodne Evrope, kjer so našli druge rešitve za nabavo blaga. O tem, kako naprej, je silno redkobeseden. Vse, kar je pripravljen povedati, je: “Poskušali bomo preživeti.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje