SAZU: Širitev železnice čez Botanični vrt bi bila protirazsvetljenska

Se bo moral Botanični vrt v Ljubljani umakniti železnici? (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Slovenska akademija znanosti in umetnosti nasprotuje širitvi železniške proge na območje Botaničnega vrta v Ljubljani. Ta bi zahtevala tudi posek več dvestoletnih dreves.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) nasprotuje širitvi dolenjske železniške proge na območje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Poleg splošne krnitve že tako majhnega prostora Botaničnega vrta bi takšna širitev zahtevala tudi posek več dvestoletnih dreves, opozarjajo in odločevalce pozivajo k drugačni rešitvi.

“Botanični vrt je najstarejša neprekinjeno delujoča znanstvena ustanova na Slovenskem. Ustanovljen je bil leta 1810 v času evropskega razsvetljenstva, dejanje, ki bi bilo uperjeno v njegovo krnitev, bi torej upravičeno označili za protirazsvetljensko,” so zapisali na SAZU.

Odločevalce pozivajo, da pri morebitni širitvi dolenjske železnice najdejo rešitev, ki v nobenem pogledu ne bo škodovala Botaničnemu vrtu. Prepričani so, da bodo izbrali “civilizacijsko rešitev, ki bo zagotavljala, da bomo lahko ta pomembni del svoje znanstvene in kulturne dediščine z dvignjeno glavo predali naslednji generaciji v splošno dobro in nadaljnji razvoj”.

Podporo zbirajo tudi s peticijo

Kot smo poročali na N1, v Botaničnem vrtu načrtovani širitvi železniške proge nasprotujejo tudi s peticijo. Do začetka meseca so zbrali nekaj več kot 6.100 podpisov po spletu in 1.500 podpisov v fizični obliki.

Leta 1974 je v vrt posegel prvi tir dolenjske železnice, sedaj vanj posega drugi tir te proge proti Ivančni Gorici, je v začetku junija opozoril vodja vrta Jože Bavcon. Kot so konec aprila ob začetku zbiranja podpisov navedli v Botaničnem vrtu, naj bi po načrtih namreč novi tir potekal po delu parka ob obstoječem tiru.

Vrt bi ostal brez dobršnega kosa zemlje. Celoten Botanični vrt meri dva hektarja, če se bodo uresničili načrti, bi le še 1,7 hektarja. “A ne gre le za površino. Trasa železnice bi odrezala vrt po celotni dolžini. Vzeli bi nam zgornjo pot od čajnice do čebelnjaka, kjer večinoma rastejo drevesa. Porušili bi tudi staro upravno zgradbo, kjer je danes čajnica. Ostali bi brez dela, kjer so sredozemske rastline, japonske češnje, brez dela zidu …” je naštel Bavcon.

Poseg bi pomenil uničenje najstarejšega dela vrta, v katerem rastejo drevesa iz 19. stoletja. Tudi zelo stare jelke, najstarejši ginko v Sloveniji in edinstvena sekvoja.

Na direkciji za infrastrukturo so konec aprila povedali, da je projekt gradnje dodatnega tira v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Sledila bo izdelava strokovnih podlag in okoljskega poročila za študijo variant oz. predinvesticijsko zasnovo, nato pa izdelava podrobnejših rešitev in okoljskega poročila za fazo državnega prostorskega načrta.