SDH se strinja z vlado: za poplave naj bi namenil 100 milijonov

Žiga Živulović jr./BOBO

V Slovenskem državnem holdingu (SDH) se strinjajo z namero vlade, da tudi sami prispevajo v poseben sklad za obnovo po avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih. Po oceni uprave bi lahko v prihodnjem letu izplačali 100 milijonov evrov.

Začasna uporaba čistega in bilančnega dobička SDH je kot eden od predvidenih virov financiranja ukrepov za obnovo in razvoj po vremenski ujmi zapisana v osnutku zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je vlada obravnavala na četrtkovi seji. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča ga namerava v petek poslati v usklajevanja poslanskim skupinam in socialnim partnerjem.

V letu 2022 je SDH ustvaril 66 milijonov evrov čistega dobička, bilančni dobiček pa je na dan 31. december 2022 znašal 189,9 milijona evrov.

V skladu z zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu, katerega naslednik je, mora SDH dobiček, ki ga ustvari iz poslovanja z vrednostnimi papirji ter drugimi dejavnostmi, razporejati v obvezne rezerve, preostanek pa v skladu s statutom v druge rezerve iz dobička. Tokrat bi se torej prvič zgodilo, da bi dobiček izplačal v obliki dividend.

Za poplave 100 milijonov evrov dividend

V SDH se z namero vlade strinjajo. Kot so sporočili, “v celoti podpirajo namero lastnika, da SDH izplača dividende za namen obnove po uničujočih avgustovskih poplavah”. Glede na dobičkonosno poslovanje v tem in preteklem letu uprava ocenjuje, da bi lahko holding v letu 2024 izplačal približno 100 milijonov evrov dividend, pri čemer se mu v ničemer ne bi zmanjšala sposobnost poravnave obveznosti iz denacionalizacije, so dodali.

V letu 2022 je SDH izplačal za skupaj 889.000 evrov odškodnin iz denacionalizacije. Konec leta je bilo odprtih še 182 denacionalizacijskih zahtevkov, rezervacije za denacionalizacijo pa so na zadnji dan lanskega leta znašale 42 milijonov evrov.

Med predvidenimi finančnimi viri za sanacijo po poplavah vlada ob sredstvih EU, povratnih sredstvih in proračunskem denarju predlaga še začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Opustila pa je namero o uvedbi obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah, je v sredo povedal Boštjančič.