Opozicijski SDS in NSi sta v parlamentarni postopek vložili zahtevo za ustanovitev nove preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela posle slovenskih energetskih podjetij, skoraj zagotovo pa bo preiskovala tudi premierja Roberta Goloba v času, ko je ta vodil podjetje Gen-I. Podrobnosti ob vložitvi zahteve za ustanovitev nove preiskovalne komisije sta predstavila poslanca Žan Mahnič (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi). Mahnič je dejal, da v zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave ni z imenom in priimkom zapisana nobena fizična oseba ali podjetje. S tem po njegovih besedah ni razloga za to, da bi kdorkoli blokiral delo preiskovalne komisije, če bo ta ustanovljena po novem zakonu o parlamentarni preiskavi. Vodenje komisije bo prevzela SDS, kdo jo bo vodil, pa za zdaj še ni znano. V Gibanju Svoboda medtem ocenjujejo, da gre pri omenjeni komisiji za nadaljevanje političnih diskreditacij s strani opozicije. "NSi je spet skočil nazaj v varni objem SDS," je dogajanje komentiral poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Kot smo poročali, so za zaprtimi vrati pisarn državnega zbora v zadnjih dneh potekali intenzivni pogovori med opozicijskima SDS in NSi za ustanovitev nove preiskovalne komisije. Ta se bo ukvarjala s preiskavo poslov slovenskih energetskih podjetij, pod drobnogledom pa naj bi se slej kot prej znašel tudi predsednik vlade Robert Golob v času, ko je še vodil podjetje Gen-I.
Podpise za ustanovitev preiskovalne komisije je prispevalo 32 poslank in poslancev iz vrst SDS in NSi. Ker po odhodu Mateja Tonina in Branka Grimsa v Evropski parlament še nista bila imenovana nadomestna poslanca, ima opozicija trenutno zgolj 33 glasov, podpisa pa ni prispeval le sankcionirani poslanec SDS Dejan Kaloh, sta pa ga prispevala dva poslanca SDS, Anže Logar in Eva Irgl, ki sta se prav tako v največji opozicijski stranki znašla na stranskem tiru.
Poslanec SDS Žan Mahnič, ki je predstavil vse podrobnosti in vprašanja, s katerimi se bo ukvarjala parlamentarna preiskovalna komisija, je dejal, da je “skrajni čas, kaj se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji dogajalo na področju energetike”.
Preiskovali bodo tudi odgovornost vlade in SDH
V zahtevi za ustanovitev preiskovalke se tako sprašujejo, ali je prihajalo do korupcije, finančnih obvodov za financiranje političnih strank, nezakonitih izplačil denarnih nagrad vodstev podjetij, kako oziroma ali so energetska podjetja z raznoraznimi pogodbami kupovala in plačevala medijski molk …
“Želimo, da se prek pregleda v akte ugotovijo lastniške povezave, upravljavske strukture podjetij, katerih skupščina je vlada oziroma Slovenski državni holding (SDH in ali so ta podjetja poslovala sporno,” je našteval Mahnič. Razjasniti si želijo tudi vlogo in odgovornost vlade, državnega zbora, SDH in agencije za energijo pri sprejemanju odločitev v povezavi s poslovanjem v energetskih podjetjih v državni lasti ter ugotoviti, ali so energetska podjetja v posredni ali neposredni državni lasti neposredno ali posredno financirala politične stranke.
Preiskovalna komisija se bo po njegovih besedah ukvarjala tudi s pregledom denarnih tokov podjetij, s katerimi so poslovala energetska podjetja, prav tako pa želijo ugotoviti morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij, uprav in nadzornih svetov energetskih podjetij in ali so bili nosilci teh funkcij vpleteni v domnevno finančno izčrpavanje slovenskih energetskih podjetij. To naj bi po mnenju pobudnikov preiskovalne komisije močno vplivalo tudi na ceno električne energije v državi.
Kaloh: Ne podpisujem dokumentov, ki jih prej ne pregledam
Poslanec SDS Dejan Kaloh je za N1 potrdil, da se kot edini poslanec SDS ni podpisal pod zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave o energetiki. Kot je pojasnil, tega ni storil, ker z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave ni bil predhodno seznanjen.
“Dokumentov, ki jih prej ne pregledam, ne podpisujem. Seveda pa parlamentarnim preiskovancem želim dosti uspeha. Ugotovijo naj tudi, zakaj sedež HSE še vedno ni v Mariboru glede na to, da DEM proizvede glavnino električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Tukaj pa bi res veljalo iskati politično odgovornost tistih, ki povzročajo vedno večjo centralizacijo v naši državi,” je poudaril Kaloh.
Mahnič: Ni razloga, da bi kdorkoli blokiral ustanovitev komisije
“Veseli me, da se nam je v zadnjih tednih uspelo dogovoriti in da smo uskladili besedilo zahteve. Bili smo v pripravljenosti zaradi sprejema novega zakona o parlamentarni preiskavi, ki te močno zavira. V sami zahtevi za odreditev preiskovalne komisije ne boste našli imena ene fizične osebe ali imena podjetja, ki deluje v Sloveniji. Nanaša se na to, kar je v pristojnosti vlade, SDH in državnega zbora. Govorimo zgolj o politični odgovornosti, ne o podjetjih in ne o posameznikih,” je poudaril poslanec SDS in dodal, da sam ne vidi razloga – ne pravnega ne dejanskega – da bi kdorkoli po novem zakonu lahko blokiral ustanovitev preiskovalne komisije.
Kot je dejal, je besedilo spisano tako, da “pije vodo” tako po starem kot tudi po novem zakonu. Gre za zakon Urške Klakočar Zupančič o parlamentarni preiskavi, ki ga je državni zbor sprejel v ponedeljek, a bo nanj zelo verjetno državni zbor izglasoval veto. V primeru, da bi želela koalicija blokirati ustanovitev preiskovalne komisije, bi bil to jasen signal, da si ne želijo razčistiti, kaj se je v državi v zadnjih letih dogajalo na področju energetike, meni Mahnič.
Mahnič je zavrnil navedbe, da naj bi se preiskovalna komisija ukvarjala zgolj z Gen-I in njenim nekdanjim direktorjem, aktualnim predsednikom vlade Robertom Golobom. Dejal je, da Gen-I ni edino slovensko energetsko podjetje, teh podjetij je več kot tudi nosilcev javnih funkcij, ki so v njih delovali.
“Kako in kdaj se bomo lotili preiskave, bo znano, ko bo preiskovalna komisija tudi uradno ustanovljena,” je dejal. Poudaril je, da sam ne vidi več razloga, da bi sodelovali v preiskovalni komisiji, ki je bila ustanovljena na pobudo državnega sveta, ki jo vodi poslanec Svobode Tomaž Lah in ne bo ničesar preiskovala.
To je bil tudi eden od glavnih razlogov, da so našli skupni jezik z Novo Slovenijo. Mahnič je povedal tudi, da so se z NSi dogovorili, da bo vodenje preiskovalne komisije prevzela SDS, ni pa še jasno, kdo bo njen predsednik. Že več dni se sicer pojavljajo špekulacije, da naj bi njeno vodenje prevzel prav Mahnič.
Vrtovec: Na preizkusu bodo neodvisne institucije
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je poudaril, da sam verjame v demokratične institucije in da so preiskovalne komisije v državnem zboru v preteklosti imele dobre rezultate, da pa se je delovanje tega instituta v aktualnem mandatu močno okrnilo.
Meni tudi, da se je pri ustanovitvi podobne preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena na pobudo državnega sveta, zgodila nehigienična poteza, ko je koalicija za predsednika preiskovalke postavila člana svoje lastne stranke Tomaža Laha.
“Vodijo jo tisti, ki so preiskovani. To je v NSi vzbudilo dvom, da se nekdo krčevito bori, da ne bi prišlo do preiskave slovenske energetike. Nekdo je pripravljen poteptati institut preiskovalne komisije,” je dejal poslanec NSi.
Ko so na mizo dobili predlog SDS za ustanovitev nove preiskovalne komisije, so ga temeljito preučili in ugotovili, da je dobro in široko pripravljen, zato so v NSi prispevali svoje podpise. Je pa Vrtovec prepričan, da bodo zaradi podpisov NSi pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije sledile posledice na slovenskem političnem parketu.
“Na preizkusu bodo neodvisne preiskovalne institucije, zdi pa se, da so tudi te že zelo zlorabljene. V preteklosti smo bili v NSi že na tnalu, verjamem pa, da se bodo ti pritiski še stopnjevali. Ko se bodo dogajali, jim lahko zavrtite te današnje posnetke,” je dejal Vrtovec in dodal, da pri zahtevi za odreditev preiskovalne komisije ne gre za politikantski obračun.
Prepričan je, da je zahteva dobro pripravljena in da bo zdržala tudi vse pravne dileme, ki jih prinaša nov zakon o parlamentarnih preiskavah.
Bo preiskovalna komisija preiskovala Goloba ali samo sebe?
Na vprašanje N1, ali se bo preiskovalna komisija ukvarjala s presikavo poslov energetskih podjetij, Roberta Goloba, Žige Debeljaka (SDH), nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković, ali se bo ukvarjala sama s sabo – v čas presikave je zajeto tudi obdobje tretje Janševe vlade, ko je bil infrastrukturni minister prav Jernej Vrtovec – je slednji odgovoril, da sam nima težav pričati pred preiskovalno komisijo.
“Z mirno vestjo bom prišel. Tako pred preiskovalno komisijo, kot tudi pred organe pregona. Ne bom se skrival, ker nimam ničesar skriti,” je dejal Vrtovec.
Ob tem je dodal, da sam v času svojega mandata raznih sumov netransparentnosti in negospodarnosti pri poslovanju energetskih ni zaznal. V kolikor pa bi se to v času preiskave pokazalo, je pripravljen nositi tudi odgovornost.
Mahnič pa je dodal, da slovenska energetika nista samo Gen-I in samo Robert Golob, temveč gre za skupek večih podjetij in večih oseb.
Žavbi: Če bodo preučevali to obdobje, bodo našli sami sebe
Spomnimo, da si je SDS za ustanovitev takšne parlamentarne preiskovalne komisije prizadevala vse od Golobovega prihoda na čelo vlade, a je v največji opozicijski stranki sami niso mogli ustanoviti, ker niso imeli dovolj poslancev. Za ustanovitev preiskovalne komisije bi namreč potrebovali 30 poslanskih podpisov, SDS pa ima 27 poslancev.
Druga opozicijska stranka NSi svojih podpisov doslej ni želela prispevati, predvsem zaradi spora s SDS, ker ta ni želela imenovati svojih poslancev v komisijo za nadzor javnih financ (Knjf) in komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Spor med opozicijskima strankama je tako trajal več kot dve leti, a sta se vendarle sporazumeli in skupaj ustanovili omenjeno preiskovalno komisijo.
“NSi je spet skočila nazaj v varni objem SDS oziroma kolega Jernej je skočil v objem kolega Žana. Slovensko energetiko bosta preiskovali stranki, ki sta v njej najbolj brutalno kadrovali. Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je predstavil poslanec oziroma nekdanji minister, ki je po navodilih SDS kadroval po energetiki,” je potezo opozicije komentiral poslanec Svobode Lenart Žavbi.
“Cilj te parlamentarne preiskave je nadaljevanje političnih diskreditacij s strani opozicije. Če bodo natančno preučevali to obdobje, ki so ga navedli, bodo v njem našli sami sebe. Slovenska energetika je sistem, ki se je v zadnjem obdobju energetske krize izkazal za relativno stabilnega in vzdržnega. Kolega sta govorila tudi o tem, kako je cena električne energije v Sloveniji višja kot drugje po Evropi. Naj strokovnjaki povedo, da to ni res,” je poudaril Žavbi.
Na vprašanje, ali bo koalicija poskušala blokirati ustanovitev omenjene preiskovalne komisije, pa je Žavbi odgovoril, da so v Svobodi že večkrat pojasnili, da novela zakona o parlamentarni preiskavi ne prinaša ničesar drugega kot to, da se akt o odreditvi preiskave v primeru dvomov o zakonitosti in ustavnosti pošlje v presojo ustavnemu sodišču.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je medtem dejala, da zahteve za novo parlamentarno preiskavo ne more komentirati, ker je še ni videla: “Ko jo bom dobila, jo bom prebrala in preučila ter dala v mnenje zakonodajno-pravni službi državnega zbora.”
Na vprašanje, ali se bosta s preiskovanjem energetskih poslov ukvarjali kar dve preiskovalni komisiji, pa je odgovorila: “Trenutno imamo o tem eno parlamentarno preiskavo in eno komisijo. Pustimo času čas, pa bomo videli, kaj se bo izcimilo iz tega.”
Šetinc Pašek: Prav je, da se raziščejo sumi morebitnih nepravilnosti
Ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o energetiki podpira tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Čeprav ni prispevala podpisa pod zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, je Šetinc Pašek poudarila, da predlagatelji želijo preiskati zelo široko časovno obdobje upravljanja energetskih podjetij, kar kaže, da nimajo težav s tem, da se preišče tudi obdobje, ko so imeli sami neposreden politični vpliv na delovanje teh podjetij.
“Za razliko od koga drugega nimajo nobenega problema s tem, da se v takšni parlamentarni preiskavi srečajo sami s sabo. Prav je, da se vsi sumi morebitnega spornega vodenja in upravljanja ter morebitnega izčrpavanja energetskih podjetij raziščejo in, če je bilo karkoli narobe, da se ugotovi morebitna politična in druga odgovornost. Parlamentarna preiskava je nadzorstven instrument in orodje predvsem opozicije pri nadziranju oblasti, zato je ob vseh sumih, ki se porajajo v zvezi z upravljanjem državnega premoženja na področju energetike, na mestu, da opozicija tak nadzor izvede,” je ocenila Šetinc Pašek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje