Menu Item
Vlada je uresničila prvi del zahteve predsednika odbora za zadeve Evropske unije Franca Breznika in v državni zbor poslala izjavo Tomaža Vesela, da umika kandidaturo za evropskega komisarja. Vendar pa Breznik vztraja, da mora pred sklicem odbora, na katerem bi zaslišali novo kandidatko za komisarko Marto Kos, dobiti še pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen premierju Robertu Golobu, ki naj bi bil razlog za Veselov odstop. Kako zelo si v SDS prizadevajo, da bi prišlo do razkritja vsebine tega pisma, kaže tudi zahteva evropskega poslanca Milana Zvera Evropski komisiji, naj ga objavi.
Ker predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen do srede ni dobila uradnega obvestila Slovenije, da za evropsko komisarko po novem predlaga nekdanjo veleposlanico Marto Kos, je za ta teden načrtovano predstavitev kandidatov za svojo komisarsko ekipo in razreza resorjev preložila na torek prihodnji teden. Kot za zdaj kaže, pa slovenska vlada tudi do torka uradno predloga ne bo mogla posredovati.
Predsednik državnozborskega odbora za zadeve Evropske unije Franc Breznik namreč vztraja, da niso izpolnjeni pogoji za sklic seje tega delovnega telesa, ki mora pred dokončno vladno potrditvijo Marte Kos zaslišati kandidatko in vladi posredovati nezavezujoče mnenje. Da bi sklical sejo, je Breznik zahteval dva dokumenta. Kot prvega je navedel odstopno izjavo Tomaža Vesela od kandidature. Po Breznikovih besedah bi se namreč morali člani odbora prepričati, da je prvi slovenski kandidat za komisarja odstopno izjavo res podpisal. Po naših informacijah je vlada danes podpisano Veselovo izjavo, da umika kandidaturo, poslala v državni zbor.
To potrjuje tudi zapis prvaka SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X. “Na voljo izjava Tomaža Vesela z datumom 6. 9. 2024. Počasi se bliža trenutek resnice. Je res odstopil ali je bil “odstopljen” po tem, ko je predsednica Evropske komisije dala košarico slovenski vladi? Čakamo na dopis Ursule von der Leyen z dne 5. 9. 2024,” je navedel Janša.
Naj mu posreduje pismo von der Leyen, v katerem naj bi predsednica Evropske komisije premierju Robertu Golobu napisala, zakaj Tomaža Vesela ne želi v svoji komisarski ekipi in naj bi bil tudi razlog za njegov odstop od kandidature, je Breznik že dvakrat pozval vlado. Kot je poudaril, morajo člani odbora vedeti, kakšne kompetence od kandidatov oziroma kandidatk za komisarske položaje pričakuje predsednica Evropske komisije, saj bi jim to služilo pri ocenjevanju primernosti Marte Kos za komisarko.
A je generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl Brezniku odgovorila, da so odboru posredovali gradivo, ki je predstavljalo podlago za odločanje vlade o novem predlogu kandidature. Ob tem je dodala, da so kakršnekoli druge predhodne informacije oziroma komunikacija za obravnavo predloga kandidature Marte Kos nerelevantne.
V kabinetu predsednika vlade so danes za N1 dejali, da je vlada v odgovoru predsedniku odbora za evropske zadeve Brezniku pojasnila, da je o novem predlogu kandidature odločala izključno na temelju odstopa prejšnjega kandidata in da je bila vsa relevantna dokumentacija posredovana v državni zbor. “V kabinetu predsednika vlade ne komentiramo neformalnih pogovorov predsednika vlade z voditelji,” so dodali.
A Breznik pri zahtevi, da mu vlada pošlje tudi pismo von der Leyen, vztraja. Če bo želeno dokumentacijo, ki jo lahko obravnavajo tudi na zaprti seji odbora, dobil, lahko, kot pravi, sejo skliče že za jutri ali pa tudi za soboto. Ob tem dodaja, da nikakor ne gre za nagajanje vladi, temveč da zgolj spoštuje zakon in poslovnik.
Pritegnila mu je tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc. “Slovenski parlament s tem, da spoštuje proceduro, izkazuje svojo demokratičnost,” je danes zapisala na družbenem omrežju X. In s prstom pokazala na premierja Goloba, saj da zamude ne bi bilo, če bi ta na komisarsko mesto pravočasno predlagal pravo osebo.
Tomc se je v svojem zapisu pravzaprav odzvala na poročanje bruseljskega portala Politico. Ta je kot ključnega krivca, da Slovenija predsednici Evropske komisije še ni uradno poslala imena nove komisarske kandidatke Marte Kos, navedel prvaka opozicijske SDS Janeza Janšo.
“Nacionalna politika dvomilijonske Slovenije sega vse do središča Bruslja in bi lahko še bolj zamaknila začetek nove Evropske komisije. Kdo je oseba, ki stoji za tem? Janez Janša, Trumpu naklonjen populist, nekdanji predsednik vlade in zdajšnji vodja opozicije,” je zapisal Politico.
Janša naj bi bil po navedbah bruseljskega portala jezen zaradi odločitve premierja Goloba, ki je Tomaža Vesela zamenjal z Marto Kos, to nezadovoljstvo pa izraža preko strankarskega kolega Franca Breznika.
“Opozicija, ki se je precej pozno zavzela za podporo Veselu, želi na tak način pritisniti na vlado, naj na glas pove, da Vesel ni želel odstopiti in da ga je v to prisilil premier Golob. Nanj pa da je pritiskala von der Leyen,” piše Politico.
Po oceni novinarjev Politica je Janša s tem manevrom ponovno postal pomembna figura na evropskem političnem parketu, saj s svojimi dejanji zavlačuje sestavljanje nove Evropske komisije. Ob tem dodajajo, da je vse skupaj precej ironično, saj je Janševa SDS članica iste evropske politične skupine kot Ursula von der Leyen – Evropske ljudske stranke.
“Nihče ni mogel pričakovati, da se bo zgodila ta slovenska drama … razen morda ene osebe: Ursule von der Leyen. Zagotovo bi morala vedeti, da s pritiskom na Slovenijo, naj zamenja kandidata, ustvarja plodna tla za tovrstno nacionalno politikanstvo,” pišeje dobr obveščeni bruseljski portal. Ob tem se sprašuje, ali morda ni v ozadju slovenske zgodbe dogovor med von der Leyen in Golobom, da bi Slovenija z izbiro kandidatke dobila komisarsko mesto za širitev EU.
Tomc je sicer na družbenem omrežju X že včeraj izpostavila, da SDS kandidatu Veselu v Evropskem parlamentu ne bi nasprotovala in da bi ta zagotovo dobil zeleno luč, imenovanja Marte Kos pa slovenska delegacija evropske ljudske stranke ne podpira.
Da bo SDS vztrajala pri razkritju pisma von der Leyen, kaže tudi ravnanje njenega evropskega poslanca Milana Zvera. Ta je od Evropske komisije zahteval, naj objavi vse dokumente, ki sta si jih glede imenovanja slovenskega komisarja izmenjali Komisija in slovenska vlada. Kot razlog za to zahtevo je navedel, da veliko pomanjkanje informacij v slovenski javnosti glede imenovanja novega slovenskega komisarja krepi nezaupanje v ta postopek. Ob tem je posebej izpostavil, naj Komisija “objavi pismo von der Leyen z dne 5. 9. 2024”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje