SDS za ukinitev izjemnih pokojnin za umetnike: "S tem bi naredili čisti rez"

Pred nedeljskim referendumom o dodatkih k pokojninam za umetnike v državni zbor je največja opozicijska stranka SDS vložila predlog za razveljavitev obstoječega zakona iz leta 1974, ki določa dodatek k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti. Predlog SDS po navedbah njihovega poslanca Andreja Hoivika predvideva samo dva člena – da se zakon razveljavi in da ta določba začne veljati 15. dan po objavi v uradnem listu.
Zakon po Hoivikovih navedbah ne bi deloval retroaktivno, vendar pa podeljevanje novih dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke ne bi bilo več mogoče. "Vsem, ki so prejeli te dodatke po ustavni pravici, se ti dodatki ne morejo odvzeti za nazaj, za v prihodnje pa podeljevanje teh dodatkov seveda ne bo omogočeno," je pojasnil Hoivik.

Obravnava zakona v državnem zboru bo po njegovih besedah priložnost tudi za razpravo, ali želimo kot država in družba delovati po "sistemu prvorazrednih in drugorazrednih". Hoivik je ob tem poudaril, da na nedeljskem referendumu pričakuje padec novega zakona o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko.

Vrečko: To je manipulacija in podcenjevanje volilcev

Ker so v največji vladni stranki Gibanje Svoboda in Levici, ki jo kot koordinatorka vodi Vrečko, volilce pozvali k bojkotu referenduma, v SDS po Hoivikovih besedah upajo, da bo koalicija vsaj bojkotirala, če ne celo glasovala za razveljavitev obstoječega zakona. Ob tem je Hoivik dejal, da njihov predlog ni usmerjen proti umetnikom, saj da hkrati predlagajo tudi razpravo o povišanju enkratne denarne nagrade za Prešernove nagrajence.
Z izjavo, da so v SDS vložili zakon za ukinitev tako imenovanega "Titovega zakona" za podeljevanje dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, je Hoivik ministrico Vrečko presenetil na predreferendumskem soočenju na N1. Vrečko se je na potezo SDS odzvala precej ostro. "Kadar zmanjka argumentov in ko ne vedo, kako bi volilce še dodatno prepričali, se spravijo na umetnost in kulturo. Oprostite, to je manipulacija in podcenjevanje volilcev in volilk," je dejala ministrica.

Največji opozicijski stranki pod vodstvom Janeza Janše je očitala, da bi veljavni zakon že zdavnaj lahko spremenila, saj je v preteklosti kar trikrat vodila vlado. "Trikrat so imeli vlado in bi lahko spremenili ta zakon, pa jih to ni zanimalo. Zanima jih samo takrat, ko želijo ljudi zavajati, ščuvati in si nabirati podporo," je dodala koordinatorka Levice, ki meni, da gre pri zadnjem manevru SDS zgolj za populizem.

Da gre pri predlogu SDS za zavajanje in vzbujanje pozornosti tik pred koncem predreferendumske kampanje, je danes poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Kot je spomnil, je bil zakon iz leta 1974 na področju kulture odpravljen s sprejetjem novega zakona v državnem zboru, a je stranka SDS njegovo uveljavitev zaustavila s pobudo za naknadni zakonodajni referendum.

Rusjan: Državni zbor tega predloga SDS ne bi smel obravnavati

Če bo na nedeljskem referendumu novi zakon padel, bo še naprej veljal "stari" zakon iz leta 1974, katerega razveljavitev sedaj predlaga SDS in ki poleg možnosti podelitve izjemnih pokojnin za kulturo pokriva tudi področje znanosti, je povedal Rusjan. Ob tem je poudaril, da se SDS v svoji pobudi ne dotika veljavnega zakona, ki omogoča podelitev dodatka k pokojninam na področju športa.

"S tem SDS kaže svojo lestvico vrednot, kako različno obravnava posameznike in področja, ki so enako pomembna za našo družbo in našo državo," je ocenil državni sekretar in dodal, da imata kultura in znanost za SDS nižjo vrednost. Kot je navedel, so takšne obravnave kulture in umetnosti s strani SDS že vajeni. To po njegovih besedah kaže na to, da največja opozicijska stranka na kulturo in umetnost gleda predvsem kot na instrument za dosego političnih ciljev.

Ob tem je spomnil, da državni zbor v skladu s 25. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi leto dni po razglasitvi rezultatov zakonodajnega referenduma ne sme sprejeti zakona, ki je vsebinsko enak ali v nasprotju z voljo volivcev. Če bo SDS v nedeljo uspelo doseči kvorum in če bo novi zakon padel, potem je jasno izražena volja volivcev, da želijo, da v veljavi ostane zakon iz leta 1974, je menil Rusjan.

To pa po njegovih besedah pomeni, da državni zbor v tem mandatu ne sme obravnavati predloga SDS za odpravo "starega" zakona iz leta 1974. Na vprašanje, kakšna so pričakovanja ministrstva glede referenduma, pa je državni sekretar odgovoril, da iz preteklosti vemo, da je zavrnitveni kvorum "zelo težko doseči". Po zadnjih podatkih bo kvorum izpolnjen, če bo proti zakonu glasovalo vsaj 338.491 volivcev.