Menu Item
Ljubljanskemu botaničnemu vrtu, ki ob Ižanski cesti stoji že od leta 1810, grozi, da bo zaradi gradnje nove železnice ostal brez dobršnega dela. Posekati bi morali več edinstvenih starih dreves. V botaničnem vrtu so zato ljudi pozvali, naj podpišejo peticijo in jih podprejo.
Ljubljanskemu botaničnemu vrtu grozi, da se bo moral zaradi gradnje železniške proge znatno zmanjšati. To bi pomenilo nepopravljivo škodo, saj bi morali med drugim posekati več edinstvenih dreves, opozarjajo v botaničnem vrtu. Ljudi so zato pozvali, naj podpišejo peticijo in jih podprejo.
Včeraj se je po spletu hitro razširila peticija z naslovom “Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810”. Prvopodpisani je dolgoletni vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki nam je pojasnil, da so v vrt nedavno že prišli delavci, ki so izvajali meritve za umestitev predvidene železnice. Gre za progo Ljubljana-Ivančna Gorica, ki jo nameravajo razširiti v dvotirno.
Kot je vidno na spodnjem prikazu, bi vrt ostal brez dobršnega kosa zemlje. Celoten botanični vrt meri dva hektara, če se bodo uresničili načrti, bi le še 1,7 hektara. “A ne gre le za površino. Trasa železnice bi odrezala vrt po celotni dolžini. Vzeli bi nam zgornjo pot od čajnice do čebelnjaka, kjer večinoma rastejo drevesa. Porušili bi tudi staro upravno zgradbo, kjer je danes čajnica. Ostali bi brez dela, kjer so sredozemske rastline, japonske češnje, brez dela zidu …” našteva Bavcon.
Poseg bi pomenil uničenje najstarejšega dela vrta, v katerem rastejo drevesa iz 19. stoletja. Tudi zelo stare jelke, najstarejši ginko v Sloveniji in edinstvena sekvoja. “K nam je prišel profesor iz ZDA, ki je strokovnjak za sekvoje iz svetovne dendrološke zveze, in povedal, da je naša Metasequoia glyptostroboides res unikatna, kot novo vrsto so jo odkrili šele leta 1945. Mi smo eni prvih, ki smo v 1950. dobili te prvotne primerke iz Kitajske,” pravi Bavcon. Dodaja, da bi drevesa padla, tudi če bi gradili v njihovi bližini na zunanji strani vrta, saj bi jim poškodovali korenine. Železnica, zaradi katere se je moral botanični vrt krčiti že leta 1974, pa bi seveda vplivala tudi na preostali del parka.
Direkcija za infrastrukturo: zavedamo se pomena botaničnega vrta
Kot so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, je direkcija za infrastrukturo skladno s sklepom vlade v letu 2023 začela s postopkom priprave strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja-Metlika-Ljubljana na odseku Ivančna Gorica-Ljubljana.
“Postopek priprave DPN za nadgradnjo železniške proge na tem odseku je trenutno v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Sledila bo izdelava strokovnih podlag ter okoljskega poročila za študijo variant in predinvesticijsko zasnovo ter nato izdelava podrobnejših rešitev ter okoljskega poročila za fazo DPN. Na podlagi sprejete uredbe o DPN se bo nadaljevalo s projektiranjem, pridobivanjem zemljišč in z ostalimi aktivnostmi za pridobitev dovoljenja za gradnjo,” so pojasnili postopke do začetka gradnje, ki bo po njihovih izkušnjah, kot so zapisali, trajajo več let.
“Načrtovanje železniške proge, ki je predvsem zaradi zagotavljanja ustreznih geometrijskih elementov proge zelo toga infrastruktura, je zelo zahtevno,” so poudarili na direkciji in pojasnili, da načrtovanje na tem delu proge dodatno otežuje gosto poseljeno območje Mestne občine Ljubljana. “Vzporedno s strokovnimi podlagami se izdeluje tudi okoljsko poročilo, ki celovito preverja možne vplive celotnega posega na okolje in opredeljuje ukrepe za zmanjšanje vplivov,” so zagotovili. Pravijo še, da pri pripravi strokovnih podlag in DPN sodeluje interdisciplinarna ekipa strokovnjakov. “Zavedamo se pomena botaničnega vrta, zato je v projektno skupino projektantov med drugimi vključena tudi arboristka, ki aktivno sodeluje pri delu projektantov,” so poudarili.
Bavcon je prepričan, da bi lahko železnico speljali tako, da ne bi bilo treba posegati v botanični vrt. “Obstajajo seveda tudi druge možnosti, ki smo jih predlagali. Železnico bi lahko zamaknili, speljali skozi predor … a delajo po liniji najmanjšega odpora,” pravi in dodaja, da so se s prošnjo za podpis peticije obrnili na ljudi, ker so znotraj fakultete izčrpali vse možnosti. Spletno peticijo je v enem dnevu podpisalo skoraj 1500 ljudi.
Iz Biotehniške fakultete (BF) so sporočili, da “brez zadržkov zagotavljajo finančne in kadrovske pogoje za delovanje” ter brezpogojno podpirajo razvoj botaničnega vrta, tudi tako, da BF “vrši aktivne pogovore z vsemi relevantnimi deležniki na državni in občinski ravni, ki bodo prispevali k uresničevanju omenjenih ciljev”, glede umeščanja železnice pa da ne odločajo in je pravi naslov ministrstvo.
Zavod za varstvo kulturne dediščine pregleduje gradivo
Botanični vrt je najstarejša posvetna ustanova na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1810, v času Ilirskih provinc. Vrt je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, leta 2008 pa je bil razglašen tudi za kulturni spomenik državnega pomena. “Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba pridobiti in upoštevati kulturnovarstvene pogoje ter kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda,” je zapisano v odloku o razglasitvi.
Bo ta odlok obvaroval edinstvena stara drevesa? Kot pravijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), so s problematiko seznanjeni, trenutno pa pregledujejo obsežno gradivo, tako da dokončnega dokumenta še niso izdali. “Je pa dejstvo, da obstoječa železniška proga poteka v neposredni bližini vrta in bi morebitna razširitev proge lahko posegla v vrt, zato je stvar širšega družbenega razmisleka, v kakšni meri dovoliti razširitev, da se ohrani bistveni obseg in delovanje tako pomembne kulturno-izobraževalne in raziskovalne institucije, kot je botanični vrt, ali se prilagodi razširitev oziroma celotno progo prestavi na drugo lokacijo,” pravijo na ZVKD.
Opetnajsteni tudi na drugi lokaciji
Ko je botanični vrt leta 1974 zaradi gradnje železnice prvič ostal brez dobršnega kosa zemlje, so na drugi lokaciji, ob Biotehniški fakulteti na Večni poti odkupili 20 hektarjev, kjer naj bi uredili še eno lokacijo vrta z novimi habitati, pravi Bavcon. Na tem mestu so posadili znamenite japonske češnje in zgradili rastlinjak ter vhodni objekt.
Toda načrti o drugi, večji lokaciji za botanični vrt se niso uresničili, saj je fakulteta ta prostor namenila za novo biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. “Na tisti lokaciji so nam podrli vse,” je dejal Bacon. “Dva tovornjaka sredozemskih rastlin moramo vsako leto voziti na prezimovanje v Koper, ker nimamo dovolj prostora,” opisuje vodja vrta, ki je na naša vprašanja odgovarjal iz Švedske, kjer je na mednarodni konferenci botaničnih vrtov. “V Evropi gradijo rastlinjake in razumejo, kako pomembna so drevesa za psihično zdravje ljudi, pri nas pa jih podiramo,” opozarja in trdi, da bi morali vrt ohraniti tudi zato, ker je eden najboljših v svetovnem merilu. “Od 3700 botaničnih vrtov na svetu smo mi eni od le 18, ki imajo dva certifikata kakovosti,” poudarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje