Menu ItemSlovenijo je v sredo zajelo obilno deževje, ki je povzročilo nekaj nevšečnosti. A burnega vremena še ni konec. Padavine se bodo namreč čez dan znova krepile, predvidoma popoldne in v noči na petek bodo najmočnejše. Popoldne in ponoči bo na Primorskem pihala burja, ki bo lahko v sunkih presegla 120 kilometrov na uro. Kdaj nas bo znova razveseljevalo sonce s prijetnejšimi jesenskimi temperaturami, je za N1 pojasnil meteorolog agencije za okolje Blaž Šter.
Pred nami je še en dan z obilnimi padavinami. Dež se bo od juga države, kjer od sinoči še ni nehalo deževati, znova postopno razširil nad vso Slovenijo. Kot je za N1 povedal meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Blaž Šter, bodo padavine najintenzivnejše pozno popoldne in v noči na petek. Padavine bodo po navedbah agencije za okolje dokaj enakomerno porazdeljene, brez ekstremnih nalivov, a vseeno razmeroma intenzivne in predvsem vztrajne.
Največ dežja bo padlo v zahodni, osrednji in južni Sloveniji, zato je Arso od četrtka popoldne do petka zjutraj izdal oranžno opozorilo za jugozahod in osrednji del države. Tam bodo najmočneje narasli tudi vodotoki. Preostali deli so obarvani v rumeno. Na jugozahodu države velja tudi opozorilo zaradi pričakovane močne burje, ki bo predvsem v Vipavski dolini v sunkih lahko presegala hitrost 120 kilometrov na uro.
“Globok ciklon, ki se je pomaknil iznad Italije proti severnemu Jadranu, bo v višinah prinesel zelo topel in vlažen zrak, zato se bodo padavine krepile, kljub temu da bo pri tleh še vztrajal hladnejši zrak,” je o sredozemskem ciklonu, ki so ga vremenoslovci poimenovali Cassandra, dejal Šter.
Zaradi močnejših padavin pričakujemo tudi nižjo mejo sneženja. Nekaj snega bo tako ponoči zapadlo na Vršiču, morda tudi na kakšnem gorskem prelazu z Avstrijo,” je še pojasnil Šter. Meja sneženja se bo po navedbah Arsa v goratem svetu severne Slovenije spustila do nadmorske višine okoli 1.300 metrov, v visokogorju nad okoli 2.000 metri pa bo predvsem na območju Julijskih Alp zapadlo okoli četrt metra snega.
Zaradi obilnih padavin in posledično razmočenih tal obstaja tudi večja nevarnost proženja zemeljskih plazov, pa je novinarski konferenci agencije za okolje dodal meteorolog Branko Gregorčič.
Največ težav bo povzročala Krka
Reke v Posočju in na Gorenjskem, ki so danes najbolj narasle, so že upadle. Naraščajo še kraške reke, največ težav s poplavljanjem je na reki Krki s pritoki. Ta se že razliva, zaradi padavin, ki se še obetajo, pa bo naraščala še vse do jutri popoldne, je na novinarski konferenci Arsa pojasnil hidrolog Janez Polajnar.
Zaradi naraščanja Krke je Arso za njeno porečje izdal oranžno opozorilo.
Največji pretok, okoli 350 kubičnih metrov na sekundo, bo dosegla v petek opoldne, ko naj bi zato poplavljala nekoliko obsežneje kot običajno. Ob tem naj bi poplavljanje že povzročalo težave na cestah, predvsem na prometnicah med Novim mestom in izlivom Krke. Ogroženi so lahko tudi objekti v Krški vasi. Če bo Krka narasla bolj, kot predvidevajo hidrologi, lahko težave pričakujejo tudi v Kostanjevici, je še napovedal Polajnar. V strugo se bo Krka predvidoma vrnila v soboto.
Ljubljanica se bo na Ljubljanskem barju razlivala na območju vsakoletnih poplav, ostale reke ostajajo v strugah.
Naslednji teden izrazitejša otoplitev
Jutri bodo padavine slabele. “Nekaj padavin bo, ampak bodo bistveno manj intenzivne,” je povedal prognostik Šter. Tudi sobota bo sprva oblačna, nekaj rahlega dežja še lahko pade zjutraj in dopoldne. Čez dan se bo predvsem v zahodnih krajih jasnilo.
“Več sonca pričakujemo v nedeljo, ko se bo ciklon končno umaknil. Pred nami so toplejši dnevi. Prihodnji teden kaže, da se bo celo izraziteje otoplilo. Dnevne temperature se bodo namreč povzpele do dobrih 20 stopinj Celzija, krajevno tudi do 25 stopinj Celzija,” je dodal.
Kje je dež povzročal največ težav?
Slovenijo so že v sredo zajele nevihte z nalivi, kar je ponekod povzročilo delo gasilcem ter delavcem cestnih in komunalnih podjetjih. Kot je za N1 pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, večjih presenečenj včeraj ni bilo.
“Dogajale so se običajne stvari, torej manjša zalivanja meteorne vode in hudournikov, ponekod so se podrla posamezna drevesa. Zabeležili smo osem plazov, od tega enega na cesti. Kljub vsemu se ni zgodilo nič hujšega,” je dejal.
Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so centri za obveščanje največ dogodkov obravnavali na območju regijskega centra Nova Gorica (43), sledijo Kranj (12), Ljubljana (devet), Novo mesto (devet), Celje (osem), Maribor (tri), Brežice (dva) in Slovenj Gradec z enim dogodkom.
Na terenu je bilo aktivnih 44 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, iz objektov črpali vodo, odstranjevali podrta drevesa in posledice plazov.
Na Kvarnerju in v hrvaški Istri poplavljalo
Obilno deževje, ki je v sredo doseglo Hrvaško, je povzročilo hudourniške poplave v nekaterih mestih v hrvaški Istri in na Kvarnerju, med drugim v Novigradu in na Reki. Zaradi močnega vetra danes na severnem delu jadranske obale velja rdeče vremensko opozorilo, zaradi obilnih padavin pa tudi posebno opozorilo pred hudourniškimi poplavami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje