Menu Item
Sodišče je že drugemu vojaku prisodilo izplačilo razlike do 100 odstotkov plačila ur pripravljenosti za redno delo. Sindikat ob tem opozarja tudi na velik obseg opravljenih mesečnih ur, na ministrstvu za obrambo pa pojasnjujejo, da v povprečju mesečna delovna obveznost pripadnika ne presega 200 ur.
Sindikat vojakov Slovenije je danes sporočil, da je sodišče že drugemu članu sindikata prisodilo izplačilo razlike do 100 odstotkov plačila ur pripravljenosti za redno delo. Opozorili so tudi na velik obseg opravljenih mesečnih ur, na ministrstvu za obrambo pa pojasnjujejo, da v povprečju mesečna delovna obveznost pripadnika ne presega 200 ur.
Sodišče ni upoštevalo trditve ministrstva za obrambo, da je praktično vsaka dejavnost, ki jo izvaja vojaška oseba v Sloveniji izjema od uporabe evropske direktive. “Predvsem zato, ker so izjeme iz uporabe direktive pomembne za zagotavljanje dolžnega počitka, ne pa za plačilo. To mora biti za čas, prebit v službi, v višini 100 odstotkov urne postavke in ne zgolj dodatek v višini 50 odstotkov,” sporočajo iz Sindikata vojakov Slovenije (SVS).
“Tudi za čas pripravljenosti pri varovanju državne meje so sodbe za pripadnike Slovenske vojske (SV) že dobljene,” so sporočili. Dodali so, da sodišča torej sodijo v dobro pripadnikov SV za pripravljenost na delovnem mestu, na straži, za redno delo in pri varovanju državne meje. Zato pripadnikom predlagajo, naj vložijo tožbo in se tako pridružijo 1.700 pripadnikom, saj jim terjatev lahko zastara.
Sindikat sicer opozarja tudi na druge domnevne kršitve. Tako je v četrtek na ministra za delo Luko Mesca in v. d. glavnega inšpektorja za delo Luko Lukića naslovil zahtevo za ukrepanje, saj vojaki v povprečju v zadnjih petih letih mesečno opravljajo 246 ur dela. Pričakujejo, da bosta ministrstvo in inšpektorat ukrepala tudi s kazenskimi ovadbami. Na inšpektoratu so prav tako v četrtek pojasnili, da je postopek v teku.
Ministrstvo: V povprečju mesečna delovna obveznost pripadnika ne presega 200 ur
Na četrtkova vprašanja STA se je odzvalo tudi ministrstvo za obrambo, in sicer so pojasnili, da se ob nenehnem zmanjševanju kadrovskih virov obseg nalog ne manjša, kar prinaša povečano obremenitev pripadnikov.
“Kljub temu ob upoštevanju posebnosti vojaškega poklica povprečna mesečna delovna obveznost pripadnika SV v povprečju bistveno ne odstopa od mesečne delovne obveznosti,” so pojasnili. Iz njihovih podatkov izhaja, da v povprečju mesečna delovna obveznost pripadnika ne presega 200 ur. Je pa denimo v lanskem septembru 1.786 pripadnikov opravilo več kot 200 ur. Najvišje število opravljenih ur v posameznem mesecu, konkretno maja lani, pa je znašalo 410.
Prikazana povprečna delovna obveznost pripadnikov SV zajema vse opravljene ure efektivnega dela (redno delo, delo v prerazporejenem delovnem času, izmene, nadure, službene poti, dežurstva, delo na domu idr.) in ure upravičene odsotnosti z dela pripadnikov (koriščenje presežnih ur, dopusti, bolniške odsotnosti, starševske odsotnosti idr.), pojasnjujejo na ministrstvu.
“Ta nekoliko presega predpisano redno mesečno delovno obveznost, največ v maju in septembru 2022, ko so potekale večje vojaške vaje doma in v tujini, SV pa je dnevno z več kot sto pripadniki sodelovala tudi pri varovanju državne meje,” so zapisali.
Ob tem so podali primer – pripadnik, ki je tri tedne preživel na vaji v tujini (ta je bila del doseganja operativnih zmogljivosti enote), je dnevno opravil 13 ur rednega in izrednega dela, kar v treh tednih sodelovanja na vaji skupaj znese več kot 270 ur.
Sindikat se je v četrtek skliceval tudi na sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da je stalna pripravljenost na določenem kraju delovni čas. “Sodba vrhovnega sodišča se je nanašala izključno na urejanje delovnega časa vojaka na straži, ne pa tudi na katerokoli drugo obliko pripravljenosti,” pa so odgovorili na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!