Se še spomnite vrednotnic? Kako priljubljeno je osebno dopolnilno delo danes

Leta 2015 so začele veljati določbe zakona o preprečevanju dela na črno, s katerimi je bila uvedena možnost osebnega dopolnilnega dela (ODD). Število tistih, ki delajo na ta način, je bilo v prvih letih po uveljavitvi spremembe okrog 4.500 na leto, še približno toliko pa je bilo naročnikov, ki so delavce najemali prek ODD. V zadnjih letih beležijo po približno 3.000 enih in drugih.
Pred začetkom opravljanja dela se mora delavec registrirati na Ajpesu, on sam ali tisti, ki ga najame, pa mora kupiti tako imenovano vrednotnico, ki krije stroške zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

Vrednotnica, ki jo je mogoče kupiti na upravnih enotah ali prek e-uprave, trenutno stane 12,93 evra – v tej ceni je vštetih 10,06 evra za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 2,87 evra za zdravstveno zavarovanje, so pojasnili na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Višina prispevka se usklajuje z gibanjem povprečne plače, polletni zaslužek prek sistema ODD pa je omejen na največ trikratnik povprečne mesečne plače preteklega leta. Lani je bila povprečna plača (za leto pred tem) 1.445 evrov, trikratnik pa 4.335 evrov. Letos je ODD omejeno na trikratnik lanske povprečne plače (1.526 evrov), to je na 4.578 evrov.

S plačilom vrednotnice naročnik in izvajalec poskrbita za zakonito naročilo in izvedbo dela, izvajalec pa ima s tem tudi večjo socialno varnost. Zavarovan je tudi za primer poškodbe pri delu. Vnaprej pridobljena vrednotnica je pogoj za legalno opravljanje osebnega dopolnilnega dela, ki se tako ne šteje za delo na črno.

Zase ali za delavca

Osebno dopolnilno delo je razdeljeno v dve skupini. Za dela iz prve skupine mora vrednotnico kupiti naročnik storitve, torej tisti, ki delavca najame. Od uvedbe sistema je bilo naročnikov ODD, ki so kupovali vrednotnice, največ v letu 2017, in sicer 4.665. Število je nato padalo, najnižje je bilo leta 2023, ko jih je bilo 3.140. Za leto 2024 podatkov še ni. 

V to skupino sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe (če ta nima več kot osem stanovanj in upravnika), občasna pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom, občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu, občasne inštrukcije, občasno prevajanje in lektoriranje ali občasno izvajanje kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih.

Zgoraj omenjenih del se ne sme opravljati za pravne osebe, tuje pravne subjekte ali samozaposlene osebe. V drugi skupini, za katero slednje omejitve ne veljajo, pa so tista dela, za katera mora delavec vrednotnico zase kupiti sam. To so izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, popravila in prodaja ročno izdelanih izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način.

Tudi v tej skupini so največ izvajalcev, 4.484, zabeležili leta 2017, leta 2023 pa jih je bilo 3.166. Največ, skupaj več kot 23.500 vrednotnic, je bilo izdanih leta 2016, predlani je bila številka precej nižja, 14.663.

Eno vrednotnico na mesec

Naročnik mora za vsakega izvajalca kupiti eno vrednotnico v koledarskem mesecu, ne glede na višino plačila, število ur dela in število opravljenih storitev. Če gre za dela za neznane naročnike (druga skupina), pa mora vrednotnico za posamezni koledarski mesec kupiti izvajalec osebnega dopolnilnega dela sam.
Izvajalec mora naročniku po opravljeni storitvi izdati račun, finančni upravi (Furs) pa polletno poročati o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela in mesečno napovedati prejete dohodke iz ODD za odmero akontacije dohodnine. Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela se obdavči z dohodnino kot dohodek drugega pogodbenega razmerja, za to delo torej ni treba odpreti s. p.

Davčna osnova se zmanjša za normirane stroške (10 odstotkov dohodka) in za prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam. Poleg normiranih lahko izvajalec ODD uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi računov.

Na ministrstvu pravijo, da je uvedba sistema vrednotnic pozitivno vplivala na zmanjševanje dela na črno, pozitivno pa je tudi, da se z nakupom vrednotnice posamezniku zagotavlja osnovno socialno varnost, kar sledi načelu 'vsako delo šteje'. Zato sprememb na tem področju ne načrtujejo.