Menu Item
Člani treh parlamentarnih odborov so na skupni nujni seji več kot sedem ur obravnavali zahtevo SDS o vprašanju medvrstniškega nasilja.
V SDS menijo, da je nasilje vedno bolj pogosto, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo. Člani odborov so tri sklepe SDS in tri sklepe NSi zavrnili, sklepe koalicije o tem vprašanju pa so podprli.
Medtem ko je koalicija predlagala, da pristojni izvedejo analizo že obstoječih ukrepov in protokolov na področju medvrstniškega nasilja ter dodatne ukrepe izvedejo po potrebi, je stranka SDS med drugim predlagala, naj odbori vlado pozovejo k čimprejšnjemu sprejetju ukrepov za varne šole in naj pripravi zakonodajne spremembe za vključevanje Romov v družbo. V NSi so med drugim predlagali, naj vlada pripravi zakonodajne spremembe za učinkovito obravnavo nasilja mladoletnikov.
“Cilj mora biti družba, kjer lahko prebivamo brez policije na šolskih hodnikih”
Poslanka SDS Alenka Helbl je na skupni seji odbora za izobraževanje, znanost in mladino, odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide pred razpravo spomnila na nedavno nasilje na Osnovni šoli Velika Dolina v Brežicah. Eden od učencev je na šoli napadel devetošolca, ki je pristal v bolnišnici. “Naš cilj mora biti družba, kjer lahko prebivamo brez policije na šolskih hodnikih,” je poudarila Helbl.
Ocenila je, da se problem medvrstniškega nasilja poglablja. Poudarila je, da vzgojno-izobraževalne inštitucije in lokalne skupnosti opozarjajo, da so na tem področji vedno bolj nemočni. “Nemudoma je treba storiti vse, da šola ostane ali postane prostor, v katerem se bodo naši otroci počutili varne, pedagoškim delavcem pa nudili ustrezno strokovno podporo za preprečevanje,” je poudarila.
Tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert je ocenila, da je problematika medvrstniškega nasilja pereča. Meni pa, da je treba hkrati govoriti tudi o vprašanju vključevanja Romov v družbo.
“Šola obravnava vse učence enako”
Po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič je v izobraževalnem sistemu sicer 1,2 odstotka učencev Romov. “Šola obravnava vse učence enako, ne glede na njihove osebne okoliščine,” je poudarila. “Ko se zgodi nasilen dogodek, je pomembno izvajati ukrepe s storilcem dejanja, žrtvijo, opazovalci, kolektivom, starši, vodstvom šole,” je dejala.
Izpostavila je, da je nasilje sistemski problem celotne družbe. Zajema slabe socialne in ekonomske razmere, neurejene bivanjske pogoje, nizko stopnjo izobraženosti ter pasivnost in odvisnost od socialne pomoči. Meni, da ministrstvo vsega ne more rešiti samo, ampak v sodelovanju z drugimi resorji, da že izvajajo številne ukrepe na ministrstvu.
Med naborom dodatnih ukrepov je Zupančič navedla, da razmišljajo o spremembah zakonodaje ter prenovo učnih načrtov, katerih cilj je telesno in duševno zdravje učencev ter njihova socialna dobrobit. Krepili bi jo tudi preko zavedanja o raznolikosti, razvijanja komunikacijskih spretnosti in empatije.
Policija po streljanju na šoli v Srbiji okrepila preventivne aktivnosti
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je dejala, da na področju preprečevanja medvrstniškega nasilja pripravljajo številne preventivne aktivnosti v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Spomnila je, da so pripravili protokol za obveščanje v primeru varnostnih groženj na šolah in da vodijo delovno skupino, ki bo za reševanje tega področja pripravila priporočila.
Predstavnik policije Igor Ciperle je spomnil, da so po streljanju na eni od šol v Beogradu maja lani okrepili preventivne aktivnosti na področju nasilja med vrstniki. Po tem dogodku se je občutljivost na nasilje spremenila in zabeležili so porast prijav.
Omenil je, da so v okviru akcije Nasilje je čist’ out obiskali šole, s čimer bodo nadaljevali septembra.
Ravnatelj OŠ Livada: “Družine so zatajile”
Ravnatelj Osnovne šole Livada Goran Popović je poudaril, da so šole izgubile avtoriteto in avtonomijo. “Starši se imajo pravico vsak dan vtikati v naše delo, kot da bi prišli do zdravnika in ga učili, kako operirati in kakšna zdravila predpisati,” je ponazoril. Popović meni, da šole skorajda nimajo več vzgojne funkcije, zaradi česar “je tudi nasilništvo v ekspanziji”.
“Družine so zatajile,” je poudaril Popović. Meni, da mnogi starši otrokom omogočajo vse možne pravice in jih “ščitijo do nezavesti”, namesto da bi jih naučili odgovornosti. “Žrtveni kozel je ponavadi učitelj, ravnatelj ali šola,” je izpostavil. Dodal je še, da je problematično za nasilje kriviti posamezno skupino, denimo Rome ali priseljence.
Ravnateljica Osnovne šole Velika Dolina v Brežicah Anja Zevnik je poudarila, da so že pred nasilnim dogodkom na šoli izvajali številne preventivne dejavnosti za preprečevanje nasilja. Meni, da bo treba odgovornost za vedenje otrok in mladostnikov treba iskati drugje, ne le na področju izobraževanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje