Menu Item
Seja Knovsa, na kateri so poslanci za zaprtimi vrati obravnavali razmah skrajno desnih skupin v Sloveniji, se nista udeležila ne premier Janez Janša ne njegov državni sekretar Žan Mahnič. Tako ju poslanci niso mogli povprašati o povezavi med predstavniki neonacistov in nekaterimi člani SDS.
“Tema je izjemnega pomena za slovensko družbo, soočamo se s fenomenom, ki mu doslej nismo bili priča,” tako je po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), na kateri so spregovorili o povezanosti skrajno desnih gibanj z delom vladajoče politike, ocenil predsednik komisije Matjaž Nemec (SD).
“Že 13 let preiskujem skrajno desna, neonacistična gibanja v naši družbi in državi. Za mene je na začetku koalicija sovraštva pomenila zgolj povezanost med določenimi skrajno desnimi oziroma neonacističnimi skupinami. Danes pa koalicija sovraštva pomeni povezanost, zavezništvo med neonacističnimi skupinami in vladajočo garnituro. Pri tem imam v mislih SDS,” je povedal preiskovalni novinar Erik Valenčič, ki je na seji predstavil svoje ugotovitve o neonacističnih skupinah pri nas in njihovo povezavo z aktualno politiko.
Po Nemčevih besedah je iz Valenčičeve predstavitve jasno, da so rumeni jopiči neonacistična skupina. Sestavljena je namreč iz dveh že obstoječih neonacističnih skupin – Narodnega bloka in skupine Blood and honour Slovenia. Ob tem se je Nemec vprašal, zakaj se policija do rumenih jopičev obnaša pasivno in zakaj jim največja vladna stranka SDS daje podporo. Po oceni predsednika Knovsa bi lahko proti njim uporabili enaka pravna sredstva, kot so jih uporabili zoper Štajersko vardo oziroma njenega vodjo Andreja Šiška, ki je bil zaradi svojega delovanja obsojen.
Valenčič: Neonacisti se menjajo, eno ime ostaja enako
Po Nemčevih navedbah, ki slonijo tudi na Valenčičevem pričevanju, povezavo z rumenimi jopiči najdemo v SDS na terenu (omenja se občinski svetnik v Oplotnici Gašper Pečar) pa tudi v Janševi stranki podrejenih medijih. Po Valenčičevih besedah pa je očitna tudi povezava med neonacisti in Janševim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem. Kot je dejal preiskovalni novinar, so ga v zadnjih desetih letih različni viri, informacije in podatki vedno znova pripeljali do imena Žan Mahnič. “Neonacisti se menjajo, moji viri tudi, ime, ki je za nas zanimivo, pa ostaja isto. To je Žan Mahnič,” je za N1 povedal Valenčič.
Državni sekretar v Janševem kabinetu je bil sicer na sejo vabljen, a se je ni udeležil. “Imam pametnejše in pomembnejše delo, kot sodelovati v političnem šovu in zlorabi Knovsa,” je zapisal na Twitterju.
Valenčič je članom Knovsa povedal, da je Mahničevo ime v povezavi z neonacisti prvič zasledil leta 2011, leto dni kasneje je nanj naletel ob neredih na vseslovenski vstaji v Ljubljani, v zadnjem letu pa je opazen Mahničev stik s predstavniki društva za promocijo tradicionalnih vrednot. To društvo ima po Valenčičevem prepričanju jasen neonacističen predznak, saj se v njega povezujejo neonacisti oziroma njihovi podporniki. V članku Koalicija sovraštva II, ki je bil konec julija objavljen v Mladini, je Valenčič razkril, da so poleg zastopnika društva Urbana Purgarja, ki je tudi glavni in odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije, njegovi ustanovitelji še Žan Žalec, David Mojškerc (ustanovitelj slovenske Generacije identitete) in Žiga Bauer, ki je iz SDS presedlal k SNS. Po navedbah Valenčiča so Žalec, Bauer in Mahnič prijatelji.
Čeprav je Purgar najbolj izpostavljen predstavnik društva za promocijo tradicionalnih vrednot, Valenčič ocenjuje, da je tako v društvu kot med neonacisti pri nas glavni Andrej Okorn. Ta je javnosti poznan po izjavah v imenu rumenih jopičev med lanskoletnimi protesti na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Nemec vztraja, da se v tem mandatu z Janšo pogovorijo o desnem ekstremizmu
O povezavi med vodstvom SDS in ekstremnimi desnimi gibanji so želeli člani Knovsa povprašati tudi predsednika stranke in premierja Janeza Janšo, a se – tako kot Mahnič – seje ni udeležil. Predsednik Knovsa pa vztraja, da se bodo morali z Janšo o desnem ekstremizmu pri nas še v tem mandatu pogovoriti. “Janša je tista oseba, ki lahko prepreči porast tega fenomena,” je dejal Nemec. Po njegovih besedah naj bi premier obrazložil, zakaj je vlada prek Nacionalne tiskovne agencije financirala rumene jopiče in s tem neonacizem v Sloveniji, prav tako naj bi pojasnil pasivnost policije pri obravnavi določenih prekrškov ali kaznivih dejanj pripadnikov desnih ekstremističnih skupin.
“V pričanju na seji Knovsa sem zelo jasno povedal svoje stališče, da vodstvo SDS že leta vodi kampanjo sovraštva, ki pa je vedno bolj v sozvočju z neonacističnimi prepričanji oziroma s prepričanji neonacističnih skupin v Evropi,” nam je po seji dejal Valenčič.
Seje pa se je udeležil generalni direktor policije Anton Olaj. Po besedah Nemca so bili odgovori Olaja izjemno skopi, Knovsu je očital, da prekoračuje svoje pristojnosti … “Tudi o svoji vlogi in povezavi z neonacizmom ter o aktivnostih policije je odgovarjal zelo skopo,” je povedal predsednik Knovsa. Po njegovih navedbah je tudi to razlog, da je zaslišanje premierja Janše še kako potrebno.
Po neuradnih informacijah N1 so poslanci koalicijskih strank predstavitvi Valenčičevih ugotovitev o neonacistih nasprotovali. Najbolj ostrih napadov naj bi bil deležen s strani poslanke SDS Anje Bah Žibert. Njena teza je bila, da levi ekstremisti napadajo posameznike po državi. Ali se to res dogaja, so člani komisije po naših informacijah povprašali Olaja, vendar naj ta na vprašanje ne bi odgovoril.
Seje se je udeležil tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne (Sova) agencije Janez Stušek, a je za pogovor z njim zmanjkalo časa. Po besedah Nemca so se sporazumno dogovorili, da pogovor opravijo na nadaljevanju seje. Na sejo je bil vabljen še Albert Černigoj z uprave kriminalistične policije. Vendar pa je Nemec dejal, da so bili danes zaradi “formalnih ali neformalnih zapletov, prikrajšani za pričevanje predstavnika kriminalistične policije”.
Kdo je onemogočil odprtje seje?
Nemec je sicer predlagal, da sejo Knovsa odprejo za javnost, saj da ima ta pravico vedeti za dognanja preiskovalnih novinarjev. Po njegovih besedah se za to potezo niso odločili zaradi nasprotovanja koalicijskih poslancev in poslanca SNS Zmaga Jelinčiča. Ponovil je opozorilo, da je opozicija, ki bi morala imeti v nadzornih parlamentarnih komisijah večino, v Knovsu prvič doslej v manjšini.
Koalicijski poslanci pa so po izjavi Nemca za medije sporočili, da javni seji niso nasprotovali, so pa zaskrbljeni nad tem, kako je Nemec vodil sejo. “Vodenje ni potekalo v skladu s poslovnikom in z vsebino točke dnevnega reda. Obenem na sami seji ni bilo podanih nobenih novih dejstev. Iz navedenega je moč razbrati, da predsedniku Knovsa ni bilo v interesu, da bi prisotni govorili o vseh oblikah radikalizmov in ekstremizmov, to pa nakazuje, da gre za še eno od političnih zlorab omenjene komisije,” so zapisali v poslanski skupini SMC. Nemca še obtožujejo, da je s prirejenimi informacijami z zaprte seje zavajal javnost in zlorabil sejo za politično obračunavanje.
“Tej komisiji želim vse dobro, me pa skrbi politizacija moje predstavitve neonacističnih gibanj, ki sem ji bil priča danes. Iz ravnanja nekaterih članov sem razbral, da nimajo iskrenih namenov, da bi komisija kaj odkrila,” pa Valenčič o možnostih, da bi v parlamentu vendarle razčistili povezavo med neonacisti in politiko, ni optimističen. Tako medije kot širšo civilno družbo pa je pozval, da so pozorni na širjenje neonacizma pri nas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje