Seja o razmejitvi zdravstva prekinjena, glasovanje predvidoma v četrtek

V SDS so predlagali umik obravnave predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti z dnevnega reda odbora. "Ta zakon je očitno pisal en zelo slab pravnik, nekdo, ki zelo slabo pozna zdravstveni sistem v Sloveniji," je bila kritična vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. A je koalicija preglasovala opozicijo, poslanci pa so razpravljali tudi o predlogu novele.
Ob začetku razprave je Godec znova nanizala več kritik na račun predloga, pa tudi na račun koalicije. Dejala je, da predlog novele bolnikom ne bi prinesel hitrejše in bolj kakovostne obravnave. Spomnila je, da so poslanci koalicije januarja 2023 podpisali zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme. A prioritet, ki so jih takrat začrtali, po njeni besedah do danes niso izpolnili. Razpravo o predlogu novele zakona so v SDS nato obstruirali.

Predlogu nasprotujejo tudi v NSi, a se poslanka Iva Dimic ni pridružila obstrukciji. V razpravi je spomnila na številne pripombe zakonodajno-pravne službe in opozorilo, da bi bila novela ob sprejetju verjetno predmet ustavne presoje. Dodala je, da zakon vodi v privatizacijo zdravstva, kar jo skrbi.

Koalicijski poslanci so po drugi strani zatrjevali, da bi novela ohranila javni zdravstveni sistem in preprečila ustvarjanje dobičkov nekaterih zdravnikov. Kozlovič je zavrnila očitke, da bolnik ni v središču novele. Poslanec Miha Kordiš (izključen iz Levice, za zdaj član poslanske skupine) je dejal, da se privatizacija zdravstva izvaja s popoldanskim delom zdravnikov pri zasebnikih in s koncesionarji.

Po besedah Nataše Sukič (Levica) bi novela zamejila prakse, ki so zdesetkale in uničile zdravstveni sistem. Zavrnila je argumente, da zamejujejo svobodno gospodarsko pobudo. "Mi se pogovarjamo o javnem zdravstvu in ne o poslu, trgu in poslovnežih, ampak o zdravnikih, katerih poklic je njihovo poslanstvo in ne biznis," je dejala.

Po besedah poslanke Bojane Muršič (SD) je ključno, da novela naslavlja učinkovito organiziranje, spodbudno financiranje, opravljanje javne službe in neprofitno delovanje zavodov.

Na sejo odbora so povabili več kot 20 organizacij oziroma deležnikov v zdravstvu. Številni, predvsem zdravniške organizacije, predlogu ostro nasprotujejo. Drugi predlog podpirajo, tretji ga podpirajo, a opozarjajo na dele, za katere menijo, da so sporni.
Med drugim je bilo slišati očitke, da bi predlog novele predvsem omejeval delo zdravnikov, ne bi pa skrajšal čakalnih vrst. Nekateri so zakon označili za nujno potrebno razmejitev javnega in zasebnega, ki bo predvsem okrepila javno in zasebno zdravstvo. Mnenja so se kresala tudi glede posameznih določil, med drugim tudi o predvideni prepovedi dela javnih zdravnikih pri t. i čistih zasebnikih, pa tudi glede predvidenega določila o neprofitnosti koncesionarjev.

Koalicija je že prejšnji teden vložila predloge dopolnil k številnim členom. V skladu z napovedjo so danes vložili še dodatna dopolnila. Pri številnih gre za nomotehnične oziroma redakcijske popravke, pri katerih so sledili mnenju oziroma pripombam zakonodajno-pravne službe DZ.

Nekatera dopolnila pa niso zgolj redakcijska. Koalicija je tako predlagala spremembo, da bi se zdravstvene storitve, ki jih nosilci zdravstvene dejavnosti izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže, izvajajo na nepridobitni način. To pomeni, da bi morali tako delovati tudi koncesionarji.

V drugem sklopu dopolnil pa so med drugim predlagali črtanje člena, ki bi uvedel kategorijo dnevnih bolnišnic. Za to sta se med drugim zavzela poslanec Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Črtanje določila o dnevnih bolnišnicah so želeli tudi v iniciativi Glas ljudstva, pa tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. V združenju so opozorili, da bi nova kategorija odprla vrata ustanavljanju zasebnih bolnišnic, hkrati pa izvajanje skrbi za težje bolnike teh bolnišnic prenesla na javne bolnišnice.

Koalicija je mnenju združenja sledila tudi v predlogu dopolnila k 36. členu. Trenutno namreč za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce velja posebna ureditev delovnega časa. Med drugim je določeno daljše obdobje za zagotavljanje minimalnega počitka, pa tudi drugačne omejitve glede najvišjega števila nadur. Prav lahko zdravstveni delavci in sodelavci v določenih primerih dežurajo tudi do 16 ali celo 32 zaporednih ur.