Menu Item
Z današnjim dnem stopa v veljavo nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Raba elektrike postaja zapletena, nadzor nad porabo je pomanjkljiv, obračun za povprečnega odjemalca težko razumljiv, podatki o porabi pa včasih vprašljivi.
Po številnih zamikih je vendarle začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Sistem, ki so ga zasnovali na Agenciji za energijo, namesto višje in nižje tarife uvaja pet časovnih blokov znotraj dneva ter višjo (zimsko) in nižjo sezono. Omrežnina bo najdražja v času konic porabe, s čimer naj bi odjemalce spodbujali k fleksibilnosti in premiku porabe v dele dneva, ko je omrežje manj obremenjeno.
Iz naših preteklih člankov smo zbrali šest največjih težav, ki se v zvezi z “omrežninsko reformo” nakazujejo za gospodinjske uporabnike.
1. Zapletenost
Raba elektrike z novim sistemom omrežnine postaja bolj zapletena. Od odjemalca se po novem pričakuje, da ne bo pozoren samo na menjavanje višje (dnevne) in nižje (nočne) tarife znotraj dneva, temveč se bodo znotraj vsakega dneva menjavale tri različne tarife, ki se bodo skupaj izmenjale kar sedemkrat.
“Zakaj kompliciramo?” se je pred časom spraševal dr. Tomi Medved, vodja laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. “Višina omrežnine se lahko porazdeli po bolj preprostih ključih, ne pa po sistemu, ki je zapleten, težko preverljiv in ga povprečen uporabnik težko razume.”
Na Agenciji za energijo so prepričani, da je novi sistem dovolj razumljiv slehernemu uporabniku, čeprav so v svojih predstavitvah strokovni javnosti, ki so dostopne na spletu, predstavniki agencije kot eno od potencialnih slabosti novega sistema omrežnine navajali tudi “kompleksnost za gospodinjske uporabnike”.
Kot so na naša vprašanja pripomnili v družbi Petrol, ki je tudi lastnik dobavitelja elektrike E3, imajo “povprečni gospodinjski odjemalci težave že z razumevanjem obstoječega načina obračunavanja omrežnine”.
2. Neusklajenost z borzno ceno elektrike
Režim časovnih blokov je neusklajen z dogajanjem na trgu z električno energijo. V času nizke sezone, med marcem in oktobrom, so borzne cene elektrike praviloma najnižje čez dan, ko sončne elektrarne proizvajajo obilico elektrike. Med konci tedna in dela prostimi dnevi je cena elektrike na borzi vse pogosteje celo negativna, ker sončne elektrarne proizvajajo več elektrike, kot je odjemalci v tistem času potrebujejo.
V tem času bi bila večja poraba elektrike z vidika razbremenjevanja omrežja in nižanja povprečne cene elektrike na položnicah zaželena. A večino časa, ko so borzne cene najnižje, bo po novem sistemu omrežnina najvišja. Odjemalec bo tako z višjo omrežnino “kaznovan” za porabo poceni elektrike iz obnovljivih virov.
“Operaterjem omrežja bi bilo v interesu, da je v času največje proizvodnje iz obnovljivih virov tudi večja poraba. Toda po načrtovani metodologiji novega sistema bo tudi omrežnina v tem času najvišja, kar pa odjemalce odvrača od porabe,” nam je nedavno povedal Jurij Klančnik, direktor za področje obratovanja v skrbniku slovenskega elektroomrežja ELES. “Agencija za energijo bo morala v primeru vse pogostejšega pojavljanja negativnih cen prilagoditi višino omrežnine v času največje proizvodnje obnovljivih virov,” je še dodal.
3. Nezmožnost nadzorovanja porabe v realnem času
Višina omrežnine na položnicah bo po novem manj odvisna od skupne porabe električne energije. Bolj bo odvisna od časovne razporejenosti te porabe in morebitne hkratne uporabe več energetsko potratnih naprav.
Distributerji so odjemalcem na podlagi najvišjih konic porabe v preteklosti za vsak časovni blok določili t. i. dogovorjeno moč. Skratka, na podlagi vašega preteklega obnašanja so določene vaše maksimalne potrebe po elektriki čez dan in čez leto. Dogovorjena moč je meja, ki določa, koliko električnih naprav imate lahko vklopljenih hkrati, koliko lahko v določenem časovnem intervalu obremenite omrežje.
Četudi vam vaš hišni elektro priključek dopušča večjo moč od dogovorjene, boste morali (čez dve leti, po koncu prehodnega obdobja) ob preseganju dogovorjene moči plačevati penale.
Če s svojo porabo presežete moč varovalke hišnega priključka, vas bo izklopilo iz omrežja. Če presežete dogovorjeno moč, se ne bo zgodilo nič, le račun za elektriko konec meseca bo višji zaradi penalov.
Za nadzorovanje porabe in morebitnega preseganja dogovorjene moči bi bilo torej zelo pomembno, da ima odjemalec možnost nadzora porabe elektrike v realnem času. Da je opozorjen, ko preseže dogovorjeno moč, in se s prilagoditvijo porabe lahko izogne penalom.
A trenutno večina gospodinjstev te možnosti nima. Pametni števci, s katerimi je opremljenih že blizu 95 odstotkov gospodinjstev, trenutne porabe ne prikazujejo. Podatki o porabi so sicer dostopni na portalu Moj Elektro, a z enodnevno zamudo.
4. “Kaznovanje” aktivnega uporabnika
Večja kot je dogovorjena moč za posamezni časovni blok, večji fiksni del omrežnine boste plačevali. Če iz podatkov o pretekli porabi razberete, da se vaši dogovorjeni moči praktično nikoli ne približate, se vam za znižanje zneska na položnici izplača v dogovoru z distributerjem znižati dogovorjeno moč. In obratno – če pogosto presegate dogovorjeno moč, jo lahko v dogovoru z distributerjem zvišate, da se izognete plačevanju penalov za njeno preseganje.
A pozor – če boste spremembo dogovorjene moči zahtevali že zdaj, za vas dveletno prehodno obdobje, ko se penali za preseganje dogovorjene moči še ne bodo obračunavali, ne bo veljalo.
Agencija za energijo želi iz pasivnih porabnikov elektrike narediti aktivne odjemalce, ki se bodo prilagajali razmeram v omrežju, hkrati pa bo omrežninska refoma z odvzemom ugodnosti kaznovala odjemalce, ki bodo že takoj aktivno pristopili k upravljanju s svojo dogovorjeno močjo.
5. Presežna moč in nepredvideni dogodki
Sistem dogovorjene moči bo lahko krut ob morebitnih nepredvidenih dogodkih. Če se vam bo sredi zime pokvaril sistem za ogrevanje in se boste morali začasno zasilno greti z električnimi grelci, bo znesek na položnici hitro astronomski, saj boste občutno presegli običajno porabo elektrike in prekoračili dogovorjeno moč, zaradi tega pa plačevali penale.
6. Nezanesljivost podatkov za obračun
Težave povzroča tudi zagotavljanje ustreznih podatkov za obračun. Števci včasih odmerijo nenavadno visoke konice porabe, včasih podatki zaradi motenj pri prenosu niso popolni.
Pametni števci v gospodinjstvih namreč podatke o porabi distributerjem pošiljajo prek standarda PLC, kar pomeni, da komunikacijski signal teče kar po električnih žicah. “Zmogljivosti PLC za takšen prenos podatkov iz pametnih števcev so zaradi nezanesljivosti in premajhne kapacitete prenosa zelo vprašljive,” nam je povedal Jurij Jurše, vodja službe za strateški razvoj in inovacije pri Elektru Primorska. “Posledica je, da precej obračunskih podatkov manjka ali pa so slabe kakovosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje