Menu Item
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je v ponedeljek presenetil z izjavo, da je treba 30 let star sistem zaščite reševanja obnoviti in nikakor rušiti. "Zelo mi je žal, da nekateri v tem prostoru to civilno zaščito želijo rušiti ali delati revolucijo." Koga je imel v mislih? In kaj na ostre besede pravita obrambni minister Marjan Šarec in direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin?
V ponedeljek zvečer je predsednik vlade Robert Golob na Brdu pri Kranju gostil predstavnike različnih organizacij, ki so usodnega 4. avgusta pomagali v najhujši vodni ujmi v zgodovini Slovenije.
Prireditve se je udeležila predsednica države Nataša Pirc Musar, nekateri ministri, regijski poveljniki civilne zaščite, župani prizadetih občin, predstavniki policije, vojske in humanitarnih organizacij.
Po besedah predsednika vlade je želel na tak način počastiti tiste, ki delujejo v tem sistemu solidarnosti in pomoči ljudem, ki ga bomo glede na številčnost ujm še pogosto potrebovali.
Potem ko je nagovoril zbrane, je pred mikrofon stopil tudi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan.
“Pod to kapo civilne zaščite je ogromno število prostovoljcev, poklicnih struktur in dolžnostnih struktur, so pa tudi tisti, ki ne spadajo zraven, ampak nam pomagajo. Tu so Slovenska vojska, policija in vsi ostali, prostovoljske organizacije, nevladne organizacije in drugi,” se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v avgustovski intervenciji, nato pa presenetil z izjavo.
“Civilna zaščita je znova pokazala in tudi ljudstvo je to spoznalo, da je najbolj zaupanja vredna institucija v tej državi in zelo mi je žal, da nekateri v tem prostoru to civilno zaščito želijo rušiti ali delati revolucijo.” Dodal je, da je sam pristaš evolucije. “Verjamem, da bomo s skupnimi močmi naredili evolucijo, za katero imamo vso podlago, tako v zakonu o varstvu pred nesrečami kot v nacionalnem programu, ki žal zamuja leto in pol,” je dejal in dodal, da je treba sistem, ki je star 30 let, obnoviti, nikakor pa ne rušiti.
Kdo ruši civilno zaščito?
Šestanova izjava je po naših informacijah med prisotnimi na prireditvi sprožila kar nekaj začudenih pogledov.
Za N1 je Šestan dejal, da z izjavo na nikogar ni kazal s prstom. Ponovil je, da je sistem civilne zaščite star 30 let, zato so potrebne določene korekcije. “Da bo lahko deloval v dobro ljudi in posredovalcev. Na sistemu se sicer dela, a po mojem mnenju se določene stvari premikajo prepočasi.”
Na vprašanje, koga je z izjavo imel v mislih, ni želel odgovoriti konkretno. “Moj namen je bil, da se nekaj spremeni. Bolj konkreten bom, če se ne bo. Vsak nosi svojo odgovornost in jo mora razumeti.”
Brez konkretnega odgovora ostala tudi Šarec in Behin
Več podrobnosti po naših informacijah ni razkril niti generalnemu direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje Leonu Behinu. Prav tako je brez konkretnega odgovora ostal minister za obrambo Marjan Šarec. “Ni mi znano, za kaj gre in kdo so rušitelji civilne zaščite. Prav v zadnjem letu in pol smo pokazali, da sistem, ki ga izboljšujemo vsak dan, deluje,” se je odzval za N1.
Kako? Sistem zaščite, reševanja in pomoči je prav v tem obdobju doživel veliko sprememb in investicij v opremo, izobraževanje ter infrastrukturo, zagotavljajo na upravi. “Samo v letu 2023 je bilo v ta namen na upravi realiziranih za več kot 40 milijonov evrov investicij, kar predstavlja daleč največja vlaganja evropskih in lastnih državnih sredstev v zgodovini tega sistema v samostojni državi,” pravijo.
Našteli so še podpis pogodbe za izgradnjo Vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju v Sežani, nakup 40 specializiranih tovornih vozil, 164 menjalnih nadgradenj za ukrepanje v primeru poplav pa tudi nakup letal za gašenje in vzpostavitev letalske enote za gašenje iz zraka.
Zatrdili so, da so se pristopi, ki so jih lani uporabljali na intervencijah, izkazali za pravilne in odlične. Gre za bolj aktivno vlogo ministrstva za obrambo in takojšnje aktiviranje Slovenske vojske, ko je to treba, “ter hitrejši aktivaciji materialnih ter drugih sredstev in enot že ob napovedi neurij in nesreč in ne šele nekaj dni po nesreči”.
Lani so uvedli tudi terenske obiske zaposlenih na upravi, ki so se na potencialno ogrožena območja odpravili še pred nesrečo, pomagali organizirat občinske štabe civilne zaščite in še pred neurjem razdelili opremo iz regijskih ali pa državnega skladišča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje